Poškodba ACL: od rehabilitacije do vrnitve v nogomet (Tevževa zgodba, 2. del)

Konec fizioterapije še ne pomeni, da je športnik pripravljen na vrnitev v šport.

Lahko ima poln obseg gibanja.

Koleno ga ne boli več. Normalno hodi, počepne in brez večjih težav izvaja osnovne vaje za moč.

Toda ali lahko že naslednji dan odigra 90 minut nogometa?

Verjetno ne.

Nogomet zahteva precej več kot izvajanje kontroliranih vaj. Športnik mora pospeševati, zavirati, skakati, pristajati, spreminjati smer in se odzivati na nepredvidljive situacije.

Pogosto pri visokih hitrostih in pod utrujenostjo.

Zato je prehod od rehabilitacije do polnega športnega udejstvovanja eden najpomembnejših delov celotnega procesa.

V tem članku bomo na primeru našega nogometaša Tevža pokazali, kako smo se tega lotili pri SuperTreningu.

1. Od poškodbe ACL do ponovnega treninga

Oktobra 2025 si je Tevž poškodoval desno koleno.

MRI je pokazal večjo parcialno poškodbo sprednje križne vezi (ACL), poškodbe kolateralnih vezi, medialnega meniskusa in izliv.

Po posvetovanju z medicinsko ekipo se je odločil za neoperativno zdravljenje po Cross Bracing protokolu.

Sledilo je obdobje zaščite poškodovanih struktur, postopnega vračanja gibljivosti, razvoja osnovne mišične funkcije in pozneje vse zahtevnejšega treninga.

V prvem delu zgodbe smo predstavili poškodbo, odločitev o zdravljenju, rezultate testiranj in spremljanje napredka.

Preberi 1. del: Poškodba ACL brez operacije – Tevževa zgodba

Tokrat se bomo osredotočili na praktični del procesa.

Kako iz športnika, ki ponovno normalno uporablja koleno, razviti športnika, ki je sposoben prenašati zahteve nogometa?

2. Najprej potrebujemo dovolj močnega športnika

Po poškodbi ACL je eden izmed ključnih ciljev ponovno razviti mišično jakost, predvsem mišic, ki sodelujejo pri nadzoru in obremenjevanju kolena.

Posebno pozornost običajno namenimo kvadricepsu, zadnjim stegenskim mišicam ter preostalim mišičnim skupinam spodnjih okončin.

Pri Tevžu smo uporabljali različne oblike treninga moči:

  • ✓ Dvonožne in enonožne različice počepov.
  • ✓ Izpadne korake in njihove variacije.
  • ✓ Vaje za izteg in upogib kolena.
  • ✓ Vaje za kolk in zadnjo mišično verigo.
  • ✓ Postopno povečevanje zunanjih bremen.

Pri tem smo upoštevali odziv kolena, izvedbo vaj in rezultate testiranj.

Zakaj simetrija ni dovolj?

Predstavljaj si, da ima športnik pri testiranju moči med levo in desno nogo samo 3 % razlike.

Na prvi pogled odlično.

Toda kaj, če sta obe nogi precej šibkejši, kot bi pričakovali glede na njegove športne zahteve?

Dobra simetrija nam v tem primeru ne zagotavlja ustrezne pripravljenosti.

Zato pri SuperTreningu spremljamo tako razlike med nogama kot absolutne rezultate.

Pri Tevžu smo septembra 2026 pri izometričnem testiranju iztega kolena (Knee ISO Push) izmerili:

NogaSila
Leva2817,6 N
Desna2724,7 N

Razmerje med nogama je bilo približno 97 %.

To je bil pomemben podatek o napredku, vendar smo ga obravnavali skupaj z drugimi meritvami in sposobnostmi.

Ne iščemo samo simetrije. Iščemo dovolj močnega športnika.

3. Od jakosti do eksplozivnosti in skokov

Moč v fitnesu predstavlja pomembno osnovo.

Toda nogometaš mora biti sposoben silo ustvariti in absorbirati tudi zelo hitro.

Zato smo postopoma uvajali različne oblike skokov in pristankov.

Začeli smo z manj zahtevnimi nalogami in nadaljevali proti zahtevnejšim:

  • ✓ Dvonožni skoki in pristanki.
  • ✓ Enonožni skoki.
  • ✓ Horizontalni in lateralni skoki.
  • ✓ Povezani oziroma ponavljajoči se skoki.
  • ✓ Reaktivne naloge s krajšim kontaktnim časom.

Pri tem nas ni zanimalo samo, kako visoko ali daleč lahko Tevž skoči.

Opazovali smo tudi kakovost izvedbe, nadzor pristanka, sposobnost ponavljanja nalog in odziv kolena.

Zakaj so pomembni enonožni skoki?

Pri številnih športnih gibanjih športnik večino obremenitve sprejme na eni nogi.

Enonožni skoki nam zato pomagajo oceniti sposobnost ustvarjanja in absorbiranja sile v pogojih, ki so bližje športnim zahtevam.

Pri Tevžu smo spremljali tudi enonožni CMJ.

Aprila 2026 je dosegel:

  • ✓ Leva noga: 18,7 cm.
  • ✓ Desna noga: 13,9 cm.

Septembra 2026 pa:

  • ✓ Leva noga: 19,9 cm.
  • ✓ Desna noga: 18,7 cm.

Razlika med nogama se je zmanjšala, predvsem zaradi izboljšanja rezultata desne noge.

To je bil eden izmed pokazateljev napredka.

Seveda pa en sam skakalni test ne more določiti, ali je športnik pripravljen na tekmo.

4. Reaktivna sposobnost: kaj se zgodi ob hitrem stiku s podlago?

Pri nogometu športnik nima vedno časa, da bi se pripravil na posamezno gibanje.

Včasih mora v zelo kratkem času pristati, absorbirati silo in se ponovno odriniti.

Zato smo v trening postopoma vključevali tudi reaktivne naloge.

Pri teh nas zanimajo sposobnost hitrega razvoja sile, trajanje kontakta s podlago in kakovost gibanja.

Uporabljali smo različne skakalne naloge, pri katerih smo lahko postopoma povečevali zahteve.

Toda pomembno je razumeti, da boljši rezultat pri skoku še ne pomeni avtomatsko boljše pripravljenosti na vse nogometne situacije.

Zato moramo te sposobnosti pozneje prenesti tudi v hitrejša in kompleksnejša gibanja.

5. Od linearnega teka do pospeševanja in zaviranja

Ko športnik ponovno lahko teče brez težav, smo naredili pomemben korak.

Vendar lahkoten tek in maksimalen sprint predstavljata zelo različni obremenitvi.

Pri Tevžu smo zato tekaške naloge stopnjevali.

Najprej smo razvijali sposobnost izvajanja kontroliranih linearnih gibanj.

Nato smo postopoma dodajali hitrejša pospeševanja, višje hitrosti in zahtevnejša zaviranja.

Zakaj toliko pozornosti zaviranju?

Nogomet ni sestavljen samo iz pospeševanj.

Športnik mora pogosto iz visoke hitrosti hitro zmanjšati hitrost, se ustaviti ali spremeniti smer.

Pri tem mora učinkovito absorbirati velike sile.

Zato sposobnosti zaviranja ne smemo zanemariti.

Pri treningu smo spremljali izvedbo gibanj, nadzor telesa in toleranco na obremenitve.

Šele nato smo naloge dodatno stopnjevali.

6. Spremembe smeri: šport zahteva več kot tek naravnost

Predstavljaj si nogometaša, ki odlično teče naravnost.

Kaj pa, ko mora v polnem sprintu zavreti, spremeniti smer in ponovno pospešiti?

Ali ko se mora odzvati na gibanje nasprotnika?

To so bistveno kompleksnejše zahteve.

Pri Tevžu smo zato postopoma prehajali od linearnih sprintov do načrtovanih sprememb smeri.

Najprej pri nižjih hitrostih in z več nadzora.

Nato pri višjih hitrostih, ostrejših kotih in zahtevnejših kombinacijah gibanj.

Pomembno je bilo, da je sposoben:

  1. Kakovostno pospešiti.
  2. Učinkovito zavreti.
  3. Spremeniti smer.
  4. Ponovno pospešiti.

Sčasoma smo lahko dodajali tudi bolj nepredvidljive naloge.

Kajti na nogometni tekmi športnik ne ve vedno vnaprej, kam in kdaj se bo moral premakniti.

7. Vrnitev na trening še ne pomeni vrnitve na tekmo

To je ena najpomembnejših stvari, ki jih želimo poudariti.

Športnik lahko uspešno zaključi individualni rehabilitacijski program in se vrne na nogometni trening.

Toda to še ne pomeni, da je pripravljen na polno tekmovalno obremenitev.

Pri SuperTreningu zato proces razumemo kot postopno napredovanje:

REHABILITACIJA → MODIFICIRAN TRENING → POLNI TRENING → TEKMA

Pri tem postopoma povečujemo štiri ključne dejavnike.

Volumen: Koliko skupnega dela športnik opravi?

Intenzivnost: Kako zahtevne in hitre so posamezne naloge?

Kompleksnost: Koliko različnih sposobnosti mora povezovati?

Nepredvidljivost: Koliko odločanja in odzivanja na zunanje dražljaje vključujejo naloge?

Napredovanje ni nujno linearno.

Včasih moramo obremenitve zmanjšati, določeno sposobnost dodatno razviti ali športniku omogočiti več časa za prilagoditev.

Pomembno je, kako se odziva na posamezne stopnje.

8. Kaj nam povedo testiranja?

Testiranja so pomemben del našega procesa, vendar jih nikoli ne obravnavamo ločeno od celotne slike.

Pri Tevžu smo spremljali različne kazalnike:

  • ✓ Izometrično jakost spodnjih okončin.
  • ✓ Enonožne skoke.
  • ✓ Reaktivno sposobnost.
  • ✓ Simetrijo in absolutne rezultate.
  • ✓ Izvedbo zahtevnejših športnih gibanj.
  • ✓ Odziv kolena na trening in nogometne obremenitve.

Rezultati nam pomagajo razumeti, katere sposobnosti smo že razvili in katerim moramo nameniti dodatno pozornost.

Ob tem upoštevamo tudi klinične ugotovitve, medicinsko dokumentacijo in povratne informacije športnika.

Noben posamezen test ne more samostojno odločiti o vrnitvi v šport.

Dobra odločitev zahteva povezovanje različnih informacij.

9. Kaj se lahko iz Tevževe zgodbe naučimo?

Tevževa rehabilitacija je potekala brez operacije, po Cross Bracing protokolu.

Toda to ne pomeni, da je tak pristop primeren za vsakega športnika s poškodbo ACL.

Odločitev o načinu zdravljenja mora biti individualna in sprejeta v sodelovanju z ustrezno medicinsko ekipo.

Prav tako to ne pomeni, da je mogoče potek rehabilitacije enega športnika preprosto prenesti na drugega.

Nekdo bo potreboval več časa za ponovno vzpostavitev jakosti.

Drugi bo imel več težav pri skokih, zaviranjih ali spremembah smeri.

Tretji bo fizično dobro pripravljen, vendar bo potreboval dodatno postopno izpostavljanje športnim situacijam.

Zato pri SuperTreningu uporabljamo načela progresivnega treninga, objektivna testiranja in individualno prilagajanje obremenitev.

Enaka osnovna načela uporabljamo tudi pri športnikih po operativni rekonstrukciji ACL, čeprav se lahko časovnica, omejitve in posamezni koraki razlikujejo.

10. Cilj je biti pripravljen

Ko govorimo o rehabilitaciji športnika, je lahko hitro naš glavni cilj zgolj vrnitev na igrišče.

Toda smiselno se je vprašati še nekaj.

Ali je športnik pripravljen na zahteve, ki ga tam čakajo?

Ali ima dovolj jakosti in moči?

Ali lahko učinkovito pospešuje, zavira in spreminja smer?

Ali lahko prenaša volumen in intenzivnost treningov?

In ali je pripravljen na nepredvidljivost tekmovalnih situacij?

Pri SuperTreningu želimo na ta vprašanja odgovoriti z dobrim procesom, spremljanjem napredka in sodelovanjem z medicinsko ekipo.

Cilj ni samo nazaj. Cilj je biti pripravljen.

Se vračaš po poškodbi ACL ali drugi poškodbi kolena?

Pri SuperTreningu pomagamo športnikom pri postopnem prehodu od rehabilitacije do ponovnega treninga in tekmovanja.

S kombinacijo individualno prilagojenega treninga, testiranj in spremljanja obremenitev razvijamo sposobnosti, ki jih športnik potrebuje za svoj šport.

Za več o našem pristopu klikni na link spodaj >>

Poglej objavo na našem Instagramu>>

Ali pa preberi še druge članke na temo rehabilitacije in maksimalnega povratka:

“Zakaj po poškodbi še vedno ‘šparaš’ nogo?”

Večina poškodb se ne zgodi po naključju

Bolečina – zakaj še vedno boli?

I must confess I was just recently converted into using isometric protocols first for my

Kdaj uporabiti katero izmed vaj in kam jo sploh uvrstiti? Transfer (prenos) vaj v šport?

and what science has to say about this…? Continuing from my previous article on Unstable

0