Kaj smo izgubili, ko smo iz otroštva odstranili igro?
Če bi danes vprašali večino staršev, kaj njihov otrok potrebuje za napredek v športu, bi pogosto slišali podobne odgovore.
Več treninga.
Boljši trener.
Več tekem.
Več individualnega dela.
Vse to so lahko koristne stvari.
Ampak obstaja nekaj, kar je pri razvoju mladih športnikov pogosto še pomembnejše.
Igra.
In prav igra je nekaj, česar imajo današnji otroci vedno manj.
Serija: Razvoj otrok
Ta članek je del serije o gibalnem in športnem razvoju otrok. Če želiš razumeti celoten proces, priporočamo, da članke prebereš po vrsti.
1. Največja napaka pri razvoju otrok
2. Kaj naj bi otrok dejansko dobil od športa?
3. Kdaj naj se otrok specializira?
4. Igra je trening ✅
5. Ali trening moči ustavi rast otrok?
Včasih je bila igra del vsakdana
Pred leti otrokom ni bilo treba organizirati gibanja.
Po šoli so šli ven.
Tekli.
Plezali.
Se lovili.
Skakali čez ovire.
Gradili bunkerje.
Igrali nogomet na parkirišču.
Padali.
In se pobrali.
Nihče temu ni rekel trening.
Ampak ravno to je bil trening.
Telo se je učilo.
Možgani so se učili.
Otrok je razvijal sposobnosti, ki jih danes pogosto poskušamo graditi v organiziranih treningih.
Kaj se otrok nauči skozi igro?
Več, kot si večina ljudi predstavlja.
Ko se otroci lovijo, ne trenirajo samo teka.
Razvijajo:
✓ reakcijski čas
✓ pospeševanje
✓ zaviranje
✓ spremembe smeri
✓ koordinacijo
✓ ravnotežje
✓ prostorsko orientacijo
✓ odločanje pod pritiskom
Vse to so sposobnosti, ki jih kasneje potrebujejo v praktično vsakem športu.
In najboljši del?
Otrok tega ne doživlja kot trening.
Doživlja ga kot zabavo.
Zato vztraja dlje.
Zato se giblje več.
Zato razvija več izkušenj.
Zakaj igra deluje tako dobro?
Ker otroci niso mini odrasli.
Njihovi možgani in živčni sistem se še razvijajo.
V zgodnjih letih telo ne potrebuje predvsem specializacije.
Potrebuje izkušnje.
Veliko različnih izkušenj.
Več različnih gibanj kot otrok spozna, večji bo njegov gibalni “slovar”.
In bogatejši kot je ta slovar, lažje se bo kasneje učil športnih veščin.
Največja napaka današnjega športa
Veliko otrok danes trenira več kot kadarkoli prej.
Hkrati pa se giblje manj kot generacije pred njimi.
To pomeni, da imajo:
✓ več organiziranega treninga
✓ manj spontane igre
✓ manj raziskovanja gibanja
✓ manj raznolikih izkušenj
Posledica je pogosto slabša koordinacija, manjša gibalna samozavest in počasnejši razvoj osnovnih sposobnosti.
Problem ni, da otroci trenirajo.
Problem je, da igra izginja.
Kaj lahko starši naredijo?
Ni treba dodajati še enega treninga.
Včasih je najboljša rešitev veliko preprostejša.
Več časa zunaj.
Več plezanja.
Več lovljenja.
Več skakanja.
Več raziskovanja.
Več gibanja brez navodil.
Otroci ne potrebujejo vedno nove vaje.
Pogosto potrebujejo samo več priložnosti za gibanje.
Zaključek
Igra ni izguba časa.
Igra ni odmor od treninga.
Igra je trening.
Prav skozi igro otroci razvijajo temelje, na katerih kasneje gradijo hitrost, moč, koordinacijo in športne sposobnosti.
Če želimo dolgoročno uspešne športnike, moramo najprej ustvariti otroke, ki se radi gibajo.
Ker se razvoj športnika ne začne s specializacijo.
Začne se z gibanjem.
Če želite izvedeti, kako pri SuperTreningu razvijamo koordinacijo, hitrost, moč in gibalne temelje mladih športnikov, preverite naš program:
Avtor članka je mag. Nik Korez.
Preberi še:
1. Največja napaka pri razvoju otrok
2. Kaj naj bi otrok dejansko dobil od športa?
3. Kdaj naj se otrok specializira?
4. Igra je trening ✅
5. Ali trening moči ustavi rast otrok?
