Zakaj bi moral vsak športnik redno sprintati?

6 razlogov zakaj bi vsak športnik moral redno sprintati

Za športniki, ki trenirajo v horizontalni smeri nekako samoumevno (naj bi bilo), da sprintajo, a koristi od sprintanja imajo lahko tudi športniki kot so skakalci v višino, srednjeprograši, odbojkaši in celo dvigovalci uteži. Zakaj je to pomembno tako z vidika živčnega sistema kot z vidika zadnjih stegenskih mišic (zadnja loža). Pisal sem že o tem kako lahko zadnja loža ostane zdrava na račun dobrih sprintov – več tukaj>>!

Kateri so ti razlogi pa si preberite spodaj:

1. Specifičnost:

Če želiš biti hiter, moraš biti hiter (se gibati hitro). Med samo igro športa verjetno nikoli ne sprintaš ali pospešuješ 100%, a še vedno, hitrejši športnik ima več možnosti za uspešno akcijo. Tu govorimo o hitrem prvem koraku, za dober položaj pri košarki ali odbojki, predtek pri skokalcu v višino pri 9 m/s ali pa pri “doglem sprintu” na 800m

2. Sprint razvija “atletske mišice”:

Sama aktivnost sprintanja je ena izmed najmočnejših (power; P = F*v) aktivnosti, ki jo je človek sposoben izvajati in je nekaj kar lahko vsak počne. Športnika prisili k uporabi in rekrutaciji (vključevanju) kontraktilnih hitrosti “atletskih mišic” oziroma ekstenzorjev kolka in kolena, pri hitrostih in na ekscentričen način, kar je bolj kot ne, nemogoče storiti pri katerikoli drugi aktivnosti. Zatorej ima sprint velik potencial za napredek v širokem naboru atletskih sposobnosti, tudi zunaj samega sprintanja.

3. Živčno-mišična preobremenitev (overload):

Gre za dražljaj (stimulus), ki na pozitiven način preobremeni nevromišični sistem in izboljša hitrost krčenja, učinkovitost rekrutacije, sprostitev agonista-antagonista, ipd. Lahko tudi pomaga pri “resetiranju” mej, ki jih ima centralni živčni sistem, ki onemogoča zmogljivost pri visoko intenzivnih aktivnostih.

4. Večja hitrost poveča hitrostno rezervo:

Trening sprinta, te naredi hitrejšega sprinterja, kar pomeni, da pri nižjih hitrostih tečemo bolj ekonomično = porabljamo manj energije. Večina športov (če izvzamemo sprint sam) redko pride do nivoja, kjer športnik doseže svojo maksimalno hitrost, a hkrati bo njegova submaksimalna hitrost dovolj visoka, za uspešno izvedbo akcije. To pomeni, večjo prezervacijo pomembne energije in večjo učinkovitost. O pojmih kot so ASR, MSS in MAS si preberite več tukaj.

5. Boljša kontrola pri acikličnih aktivnostih:

Izboljšana maksimalna hitrost pomeni, da lahko športnik izvaja aciklične aktivnosti pri potrebnih (submaksimalnih) hitrostih z boljšo kontrolo. Aktivnosti kot so ostra sprememba smeri, brcanje žoge ali priprava za odriv pri neki hitrosti bodo lažje če so izbedene pri hitrosti, ki je nižja kot športnikova absolutno maksimalna.

6. Sprint izboljša tekalno ekonomičnost:

Še posebej pomembno pri športih z vzdržljivostno komponento. Z večjo učinkovitostjo lahko športnik teče pri enaki hitrosti z manjšo porabo kisika ali teče hitreje pri enaki porabi kisika.

Na kratko – sprintanje lahko pomaga bolj kot ne vsakemu športniku, ne glede na šport in starost. Frekvenca in način “vkomponiranja” samega sprinta v trenažni proces se razlikuje glede na zahteve športa, a bolj kot ne vsi imajo od sprinta lahko koristi. Seveda le v primeru, da trener uporabi primerne metode, v primernem času in na primeren način ter vse skupaj tudi analizira, testira in korigira.