Praktični in enostavnejši pristop k določanju vadbene količine
V prejšnjem prispevku sem se lotil kalkulacije dela, ki je po mojem mnejnju bolj točna in pove več, kot ustaljena praksa. Če ga nisi prebral, lahko svojo napako popraviš, če klikneš link.
Vem, da je to veliko branja (!), a ne skrbi ta prispevek je veliko krajši in ima več slik.
Športnik med treningom
Ker sem trener iz rovov, se pravi tisti, ki dejansko dela na terenu in ne v laboratoriju vem in se zavedam, da nima prav veliko trenerjev (še) ustreznih pripomočkov, za merjenje parametrov kot so:
sila, moč, pospešek, razpon gibanja – pot… zato sem se poigral z možnostjo poenastavitve zadeve za vse nas, ki delamo na terenu
Res, da bomo morali izmeriti razpon gibanja za vsakega posameznika »peš« a bomo na podlagi tega dobili bolj primerno številko vadbene količine na trening, teden, cikel.
Če se spomniš iz prejšnjega prispevka smo rekli, da je formula za vadbeno količino:
Manj primerna, ker ne vsebuje vsega, zato sem se odločil da računam narejeno/dvignjeno na naslednji način:
Kjer pa, da dobimo obe dve količini moramo imeti določene aparature, ki pa jih nima vsak ali pa so te zelo nezanesljive.
Zato sem pristopil k poenostavitvi zadeve. Zato rabimo enako, kot zgoraj, v prvi enačbi:
Breme,
Število serij in
Število ponovitev.
A da bomo dobili neko vadbeno količino primerno za različne razpone gibanja bo potrebno določiti parameter, ki bo ustrezno nakazal razliko med dvema različnima razponoma gibanja pri isti vaji.
Kako, ga lahko izmerimo?
Če govorimo o počepu, kot nazadnje, je čisto enostavno (za vse ostale vaje podobno).
Športnik si naloži palico na ramena, v zgornjem položaju izmerimo razdaljo od palice do tal. Potem nastavimo škatlo, lahko tudi brez, kamor se športnik vsede pri njegovem najglobljem počepu in zopet izmerimo razdaljo od palice do tal. Odštejemo spodnjo številko od zgornje in dobimo razpon gibanja za počep. Glej spodnji sliki.
Ja, tako enostavno je. Kot gradnja hiše.
Zgornja pozicija Počepa in meritev razdalje od palice do tal
Spodnja pozicija globokega počepa in meritev razdalje
d = 165 – 110
d = 55 cm
Enako ponovimo za oba dva »plitkejša« počepa
Tako dobimo tri različne razpone gibanja za počep:
d = 55 cm
d1= 45 cm
d2= 40 cm
Nato izračunamo razmerje med celim in delnim počepom, tako, da delimo razpon delnega počepa z celim počepom in dobimo nek količnik (k) za vse tri počepe. Kjer količnik (k) za cel počep znaša 1 in ga ni potrebno računati.
Sem rekel, da bo enostavno.
Ostala dva k pa enostavno izračunamo:
k1 = 45/55 = 0,82 zaokrožimo na 0,8
k2 = 40/55 = 0,73 zaokrožimo na 0,7.
Tako, dobili smo tri količnike, zdaj pa gremo izračunat vadebno količino za vse tri počepe.
Vaja: Počep
Breme: 100 kg
Serije: 2
Ponovitve: 10
k = 1
k1 = 0,8
k2 = 0,7
V = masa x serije x ponovitve x k
V = 100 x 2 x 5 x 1
V = 1000 AU (nekih naših enot, lahko jim rečemo Robert enote)
V1 = 100 x 2 x 5 x 0,8
V1 = 800 AU
V2= 100 x 2 x 5 x 0,7
V2= 700 AU
Razmerje med Količino glede na različen razpon gibanja
Tako, dobili smo vadbeno količino v sicer nekih samo nam znanih ali neznanih enotah (AU). Na zgornjem grafu vidimo, da se številke med sabo razlikujejo ampak tudi sovpadajo in na tak način lahko primerjamo vadbeno količino pri različnih izvedbah iste vaje.
Nekaj informacij na to temo, sem že pred časom izmenjal z velikim švedskim trenerjem sprinta Hakanom Andersonom a zaradi višje sile zaključka še nisva še dorekla. Bom popravil, obljubim.
Teoretični plan in moje prvo razmišljanje o različnih razponih gibanja in implementacija v vadbeni plan.
Na zgornji sliki, katero sem poslal Hakanu je osnutek, teoretičen plan, kjer sem se na sliki in z mojimi računalniškimi »ne«-sposobnostmi lotil ideje določevanja nekega takrat še teoretičnega indeksa za preračun vadbene količine. Na sliki je vidno, da sem najprej razmišljal o nekem horizontalnem indeksu.
Zato, pa sva se, med krajšim pogovorom, z našim »hišnim-genijem« Mihom, oba strinjala da bi bilo ta indeks bolj ensotavno določiti glede na vertikalni razpon gibanja tako bi bil primernejši, predsvem pa enostavnejši.
Ker mora vsaka stvar malce odležati, da se vsede in naloži je tudi ta primer ležal nekaj časa, nekje v zakotju moje gave. Kot posledica preteklih, občasnih udarcev z glavo v kakšen trši objekt, kar sedaj upočasnjuje softwere. Zato pa so lahko prebliski nenadni in toliko bolj izraziti. Točno tak je bil preblisk v zvezi s tem in sicer med vožnjo.
Zakaj takšna obsesija z spremljanjem vadbene količine?
Kar nekaj polnih lun nazaj sem poslušal predavanje, pri čemer se ne spomnim niti kdo je bil predavatelj niti kje je to bilo (še 1x preberi zgornji odstavek), kjer je bilo rečeno, da je največji slovenski smučarski trener g. Filip Gartner (Malo starejši se ga spomnimo, saj je postavil SLO smučarijo na svetovni zemljevid, malo mlajši pa povprašajte gugl mašino) imel v svojih zapiskih zabeleženo vse. Od prevoženih kilometrov, zavojev, števila voženj na posamezen trening in še kaj. In mogoče je tudi to vplivalo pri takratnem uspehu naših smučarjev. Ker imam sam rad številke se mi je to še toliko bolj vtisnilo v spomim, tako tudi sam vodim dokaj obširno evidenco (sigurno daleč ne tako obširne kot jo je g. Gartner) za vsakega športnika posebej. Na podlagi tega lahko planiram trening tako za kratkoročno kot za dolgoročno obdobje.
Potem pa je tu še citat možakarja na sliki, ki zgovorno opiše moj pristop k spremljanju treninga.
Kljub tendenci, da mora biti v tej atomski dobi vse povezano z raznimi računalniškimi dobrinami: razne aplikacije, softwere, merilne naprave… Lahko naše delovanje poenostavimo in je še vedno dokaj merodajno in lahko pomagamo narediti naslednjega SuperŠportnika©.
