V kakšnem okolju športnikom nudimo optimalen pogoj za napredek in uspeh?
Naš SuperTrening trening center v Celju se je končno odprl, zato mislim, da je čas, da se ozremo malo širše in na začetku sploh predstavimo kaj je sploh je naš smisel, zakaj to počnemo in na kakšen način. Radi si rečemo visoko zmogljivostni (high-performance) center, a kaj to sploh pomeni?
Najboljši odgovor tukaj bi bil – kultura oziroma odnosi. Predvsem gre tu za odnos (do športnikov in do dela) ljudi, ki delajo za športnike in za njihov zanos, ki ga pokažejo da omogočajo športnikom (in ljudem) napredek.
Na kratko povzemam in dodajam nekaj svojih točk, ki so pomembne za športnike, starše ali trenerje pri odločitvi ali se pridružiti nekemu centru, skupini strokovnjakov na področju telesne zmogljivosti in kako bi se to naj odražalo v sami kulturi tega centra oziroma skupine. Verjetno pa bi te točke lahko veljale za vsako storitev, sploh tiste, kjer poteka učenja:
#1 Doslednost: Vsak dan, vsak trening, vsak trenutek mora trener oziroma strokovnjak na delo prinesti enak nivo “življenja”, energije, želje in potrpljenja kot ga je dan pred tem. Osebje, ki dela napredek in razvoj to omogoči vedno, ne glede na okoliščine, in s tem zastavi letvico in vzor za vadeče (športnike), da storijo enako. Energija in osredotočenost ne sme varirati!
SuperTrening visoko-zmogljivostni trening center v Celju.

#2: Rast: Vsak dan je možnost za napredek! Površnost in odlašanje nimajo svojega mesta v visoko zmogljivostnem okolju. Člani ekipe, ki takšno storitev izvajajo so dolžni priznati (predvsem sebi) kje imajo manjko znanja in z dnevnim izobraževanjem ter izmenjavo informacij ta manjko zmanjševati oziroma iskati vedno nova področja, kjer to praznino lahko zapolnijo. Sem spada iskanje odgovor na določena vprašanja (knjige, učbeniki, znanstveni članki), iskanje ali stvaritev nove vaje za izboljšanje določene gibalne sposobnosti ali posvetovanje z drugim strokovnjakom iz področij človeške zmogljivosti ali drugih posredno ali neposredno povezanih področij.
#3 Kalkulirano tveganje: Pogosto je za napredek potreben določen riziko. To pomeni, da nekje v ozadju vedno obstaja dvom o metodi treninga, urniku, ipd. Vseh dejavnikov ne moremo nikoli nikjer predvideti in včasih smo postavljeni pred negotove okoliščine. To pomeni, da za svojo (premišljeni) odločitvijo stojimo do konca in vidimo, kam nas to pripelje. Če smo pri tem storili napake, jih priznamo in se iz njih nekaj naučimo. Isto stvar učimo svoje vadeče (športnike), torej je znova potrebno biti zvest temu, kar učimo druge. Napake in riziki so sestavni del življenja, prej jih sprejmemo, prej in hitreje napredujemo.

#4 Sodelovanje: Tukaj pridejo na vrsto različne ovire (strah, ego). Vsi strokovnjaki niso pripravljeni nate ali na nove ideje, zato, če le ti niso pripravljeni na različno mnenje, tega ne gre jemati osebno, raje poišči nekoga, s katerim je debata mogoča in na koncu napredujeta oba. Nek problem lahko napademo na različne načine, pogosto pa na koncu pridemo na zelo podobno končno točko (rešitev). Pravo sodelovanje je, da se zavedaš močnih področjih svojih sodelavcev in da ti ni težko vprašati za pomoč ali nasvet, ko ga potrebuješ. Pogosto smo lahko sodelovalni z ljudmi, ki imajo podobne vrednote in delovno etiko, kot mi sami. Če te ljudje želijo zgolj “ožeti” za tvoje znanje, potem to ni vzajemen odnos, v tem primeru nam niti glavni cilj ni skupen – to pa je napredek športnika.
#5: Komunikacija: Pogosta komunikacija s športniki je ključna – načini treninga, metode, ipd. se ne spreminjajo iz dneva v dan, sploh v točki, ko sta akumulirana znanje in izkušnje. Vendar pa smo lahko vedno inovativni kako izvedemo določen program oziroma trening, kako se ogrejemo, kakšno je zaporedje, izvede športnik sam, v paru, v skupini, merimo objektivno (hitrost dviga, hitrost šprinta, višina skoka, kontaktni časi, ipd.) ali subjektivno (RPE, ocena težavnosti, ipd.). Poti in možnosti je mnogo, če le veš kaj želiš doseči (cilj) in potem izbiraš sredstva in ne obratno, poizkusiš vse, pa kar bo, bo. Tu je poleg komunikacije v živo na treningih potrebna tudi komunikacija prek sporočil, klicev, o počutju, stanju telesa (in duha) in na podlagi odzivov in odgovorov trening tudi načrtovati in temu primerno prilagoditi. Na našo zmogljivost vpliva vse – odnosi z ljudmi, šola, služba, spanje, hrana, drugi pritiski, pričakovanja,… Tesen odnos s športnikom ni neprofesionalen, če ni zaupanja, potem težko pričakujemo odprte kanale komunikacije.
#6: Usklajevanje vrednot: Visoko zmogljivostno okolje je povezano z usklajevanjem naših in športnikov vrednot. Pomoč in asistenca športnikom je zgrajena iz široke palete – športna medicina, fiziologija, psihologija, statistika in analitika, kondicijsko treniranje, trenerski štab, uprava – a v središču je vedno športnik. Vsak član te ekipe mora biti usklajen z drugim iz vidika temeljnih vrednot in to mora biti tudi jasno definirano in komuniciramo v okolico. Le tako se lahko ustvarijo primerni pogoji in se točno ve, kaj se od športnika pričakuje, saj to opravljajo in se tega držijo vsi člani te ekipe oziroma kulture.

#7 Znanost: In znanstvene metode – odločitve morajo biti sprejete na podlagi tega, kar objektivni znanstveni dokazi predlagajo kot najboljšo prakso. Visoka zmogljivost se ne ukloni zadnjim popularnim trendom iz področja treninga, fitnessa ali nutricionistike. Vsekakor tudi ni enaka delu s splošno populacijo. Športniki so “posebni” in specifični, zato morajo biti naše odločitve utemeljene (“Zakaj”) in bazirajo na znanstvenih dokazih (pa ne tistih, kjer izbirajo in objavljajo zgolj podatke, ki jim odgovarjajo, seveda). Na kratko: trening 40-letnega očeta ne mora in ne sme biti enak treningu profesionalnega športnika.
#8 Vzor: Vsak izmed članov visoko zmogljivostne kulture mora biti vzor! To pomeni, da to kar predaja športnikom, živi tudi sam. To ne pomeni popolnosti, pomeni pa, da v praksi demonstrirajo, da tudi oni sami živijo visoko-zmogljivosten življenjski slog. Dobre jé, dobro spi, ima dobre odnose in dobro komunicira z okoljem, skrbi zase in si ne pusti, da bi pregorel. Je zdrav, v formi, močan in ima neskončno željo po trdem delu. Kot bonus – je še nekdo, s komer biti je zabavno.
Za konec – visoka zmogljivost je o kulturi ekipe ali organizacije, ki jo sestavljajo izjemni ljudje, ki so vsakodnevni vzor športnikom in postavijo le tega v center vseh svojih odločitev. Brez teh temeljev in sodelovalne ekipe posameznikov, ki jim je mar, potem vse ostalo izzveni.
Povzeto po: Klik!
Če te zanima, si želiš preveriti, če to res drži, napredovati, biti boljši človek in boljši športnik, potem nas le obišči!