Veliko staršev in trenerjev verjame, da več treninga pomeni hitrejši napredek. Zato mladi športniki vedno prej specializirajo en šport.
Vedno prej tekmujejo. Vedno prej trenirajo kot odrasli.
Težava?
Otroci niso mini odrasli. Njihovo telo, živčni sistem in sposobnost prilagajanja se še razvijajo. Zato razvoj mladih športnikov zahteva drugačen pristop kot razvoj odraslih športnikov. Če želimo dolgoročen napredek, moramo razumeti, kako se mladi športnik razvija skozi različna obdobja odraščanja.
Kaj je model LTAD?
LTAD (Long-Term Athlete Development) oziroma model dolgoročnega razvoja športnikov je okvir, ki pomaga uskladiti trening, tekmovanja in regeneracijo s stopnjo razvoja športnika.
Njegov cilj ni ustvariti najboljšega 12-letnika. Njegov cilj je razviti športnika, ki bo uspešen tudi pri 18, 20 ali 25 letih.
Model temelji na preprosti ideji:
Različna obdobja razvoja zahtevajo različne prioritete treninga.
LTAD = Long Term Athletic Development ponuja smernice za optimalen razvoj mladih športnikov. Model LTAD je zasnovan na treh glavnih fazah razvoja: otroštvu do približno 10-12 let, mladostništvu od 12. do 15. leta ter mladostništvu od 15. do 17. leta. Vsaka faza ima svoje značilnosti in cilje ter določa ustrezne pristope k treningu in tekmovanjem.
Zakaj je to pomembno?
Ena največjih napak v mladinskem športu je prehitra specializacija. To pomeni, da otrok zelo zgodaj trenira in tekmuje samo v enem športu. Veliko staršev in trenerjev verjame, da več ur treninga pomeni večjo možnost uspeha.
V praksi pa raziskave kažejo nekaj drugega.
Zgodnja specializacija je povezana z:
✓ večjim tveganjem za poškodbe,
✓ večjo verjetnostjo pretreniranosti,
✓ večjim tveganjem za izgorelost,
✓ večjo možnostjo opustitve športa.
Pomembno je razumeti, da otroci niso mini odrasli. Njihovo usposabljanje in tekmovanje bi moralo upoštevati njihov razvoj in jim omogočiti užitek v športu. Model dolgoročnega razvoja športnika (LTAD – Long Term Athletic Development) je zasnovan tako, da prilagaja usposabljanje mladih športnikov njihovemu razvoju. V tem članku si bomo ogledali osnovne smernice modela LTAD.
Kakovost razvoja je pomembnejša od količine treninga.
LTAD je pomemben, saj zagotavlja okvir za pravilno usklajevanje urnikov treningov, tekmovanj in okrevanja z razvojem športnikov. Poudarja tudi pomen telesne pismenosti, ki je temelj za zdrav življenjski slog in uspešno športno kariero.
Do 12. let: Igra in spoznavanje gibanja
V tej fazi je najpomembnejša beseda: igra. Otroci bi morali spoznavati različne športe in različne načine gibanja.
Cilj ni rezultat.
Cilj je razviti:
✓ tek,
✓ skoke,
✓ mete,
✓ koordinacijo,
✓ ravnotežje,
✓ splošne gibalne sposobnosti.
Bolj kot rezultat na tekmovanju nas zanima, ali otrok razvija veselje do gibanja in dobre gibalne temelje.
12–15 let: Učenje in razvoj športnih veščin
V tej fazi začne športnik postopoma razvijati več zanimanja za določen šport. Trening postane bolj organiziran.
Poudarek je na:
✓ učenju športnih veščin
✓ tehničnem razvoju
✓ koordinaciji
✓ disciplini
✓ odgovornosti do treninga
Kljub temu je še vedno pomembno, da športnik ohranja raznolikost gibanja in ne izgubi širše gibalne osnove.
15–17 let: Gradnja zmogljivosti in identitete športnika
Šport postane bolj specifičen. Treningov je več. Povečuje se intenzivnost.
Športnik začne graditi lastno identiteto znotraj izbranega športa. Tekmovanja postajajo pomembnejša, vendar njihov namen ostaja enak – usmerjati razvoj športnika.
Cilj še vedno ni zgolj zmaga. Cilj je dolgoročen napredek.
18+ let: Prehod v trening odraslih
Po 18. letu športniki postopoma preidejo v trening odraslih. Osnovne gibalne sposobnosti so že razvite.
Poudarek se premakne na:
✓ zmogljivost,
✓ individualizacijo treninga,skoke,
✓ optimizacijo regeneracije,
✓ doseganje vrhunskih rezultatov.
V tem obdobju postane pomembno, da športnik ostane zdrav, motiviran in sposoben dolgoročnega razvoja.
Najpogostejša vprašanja staršev
Katere vrste treninga naj izvaja moj otrok?
Odgovor je odvisen od starosti, stopnje razvoja in športnih izkušenj.
Mlajši športniki potrebujejo predvsem razvoj osnovnih gibalnih sposobnosti.
Starejši športniki lahko postopoma dodajajo več športno specifičnega treninga.
Najpomembnejše vprašanje ni:
“Koliko trenira?”
Ampak:
“Ali trenira stvari, ki jih v tej fazi razvoja najbolj potrebuje?”
Ali je smiselno testirati mlade športnike?
Da.
Če je testiranje prilagojeno starosti in razvoju športnika.
Testiranje nam pomaga razumeti:
✓ trenutno telesno pripravljenost,
✓ prednosti in omejitve,
✓ področja za izboljšanje,
✓ napredek skozi čas.
Pomembno pa je, da rezultatov ne primerjamo samo med športniki, ampak predvsem spremljamo napredek posameznika.
Kaj pa športniki, ki so se specializirali zelo zgodaj?
Takšni športniki potrebujejo še več pozornosti.
Pri njih pogosto opažamo:
✓ ponavljajoče se obremenitve,
✓ omejen gibalni razvoj,
✓ večje tveganje za poškodbe.
Zato je pomembno, da program vključuje:
✓ razvoj moči,
✓ koordinacijo,
✓ hitrost,
✓ preventivne vsebine,
✓ spremljanje trening obremenitev.
Če imate doma mladega športnika, se vprašajte…
- Ali moj otrok uživa v športu?
- Ali razvija različne gibalne sposobnosti?
- Ali gradimo temelje za naslednjih 10 let?
- Ali lovimo rezultate za naslednjih 10 tednov?
Dolgoročni razvoj skoraj vedno premaga kratkoročne bližnjice.
Zaključek
Cilj razvoja mladih športnikov ni ustvariti najboljšega 12-letnika. Cilj je razviti športnika, ki bo zdrav, samozavesten, motiviran in uspešen tudi mnogo let kasneje.
Najboljši športniki ne nastanejo zaradi ene popolne sezone. Nastanejo zaradi kakovostnega procesa, ki ga gradijo skozi leta.
Zato v SuperTreningu pri delu z mladimi športniki poudarjamo razvoj gibalnih temeljev, dolgoročno načrtovanje in individualen pristop.
Ker verjamemo, da je dolgoročni razvoj vedno pomembnejši od kratkoročnih rezultatov.
Viri
[1] “Long-Term Athlete Development (LTAD) program, Advanced Athletes Performance.”
Želite izvedeti, kaj vaš mladi športnik trenutno najbolj potrebuje?
V SuperTreningu izvajamo programe za mlade športnike, prilagojene njihovi starosti, stopnji razvoja in športu. Klikni gumb spodaj za več informacij.
