Večina elitnih športnikov se specializira šele pri 15. letih

Kaj raziskave kažejo o zgodnji specializaciji in zakaj več treninga ni vedno boljša pot do uspeha.

Veliko staršev skrbi ista stvar.

Njihov otrok trenira nogomet.

Ali košarko.

Ali tenis.

Nekdo pa jim reče:

“Če ne bo treniral samo tega športa, bo zaostal.”

Zato otroci vedno prej opustijo druge aktivnosti.

Vedno prej trenirajo samo en šport.

Vedno prej začnejo živeti kot mali profesionalci.

Težava?

Podatki vrhunskih športnikov kažejo precej drugačno sliko.

Serija: Razvoj otrok

Ta članek je del serije o gibalnem in športnem razvoju otrok. Če želiš razumeti celoten proces, priporočamo, da članke prebereš po vrsti.

1. Največja napaka pri razvoju otrok
2. Kaj naj bi otrok dejansko dobil od športa?
3. Kdaj naj se otrok specializira?
4. Igra je trening
5. Ali trening moči ustavi rast otrok?

Kaj kažejo raziskave?

Nedavna analiza elitnih športnikov iz različnih olimpijskih športov je pokazala zanimiv vzorec.

Povprečna starost začetka organiziranega ukvarjanja s športom je bila približno 10,6 leta.

Povprečna starost specializacije pa približno 15,6 leta.

To pomeni, da je večina športnikov več let razvijala svoje sposobnosti skozi različne športe, preden so se osredotočili na enega.

Pri nekaterih športih je specializacija sicer zgodnejša.

Sem spadata predvsem gimnastika in umetnostni športi.

Pri večini ekipnih športov, atletiki, borilnih športih in številnih drugih disciplinah pa se specializacija zgodi precej pozneje.

Zakaj je to pomembno?

Ker je ena največjih napak v mladinskem športu prepričanje, da več pomeni bolje.

Več treningov.

Več tekem.

Več ur.

Več specializacije.

V resnici pa dolgoročni razvoj športnika temelji na širši osnovi.

Otrok, ki razvija različne gibalne sposobnosti, običajno pridobi:

✓ boljšo koordinacijo

✓ boljše ravnotežje

✓ večjo športno inteligenco

✓ širši nabor gibalnih rešitev

✓ manjše tveganje za preobremenitvene poškodbe

✓ večje veselje do gibanja

To so temelji, ki jih kasneje prenese v svoj glavni šport.

Največja napaka staršev

Največja napaka ni, da otrok trenira več športov.

Največja napaka je lovljenje rezultatov prezgodaj.

Mnogi želijo ustvariti najboljšega 10-letnika.

Ali najboljšega 12-letnika.

Vrhunski šport pa ne nagrajuje najboljših otrok.

Nagrajuje športnike, ki se razvijajo dovolj dolgo.

Zato je veliko pomembnejše vprašanje:

“Ali gradimo temelje za naslednjih deset let?”

Kot pa:

“Ali zmagujemo danes?”

Kaj naj otrok pridobi od športa?

Dober mladinski športni program ne razvija samo rezultatov.

Razvija človeka.

Otrok bi moral skozi šport razvijati:

✓ samozavest

✓ disciplino

✓ vztrajnost

✓ sposobnost sodelovanja

✓ gibalno pismenost

✓ pozitiven odnos do gibanja

Rezultati pridejo kasneje.

Temelji ostanejo za vedno.

Kaj to pomeni za starše?

Če je vaš otrok star 8, 10 ali 12 let, ni razloga za paniko.

Ni treba, da trenira samo en šport.

Ni treba, da vsak vikend igra tekmo.

Ni treba, da že danes trenira kot profesionalec.

Veliko pomembneje je, da:

✓ uživa v športu

✓ razvija različne gibalne sposobnosti

✓ ostaja zdrav

✓ gradi dolgoročne navade

✓ ohranja motivacijo za prihodnja leta

Zaključek

Cilj mladinskega športa ni ustvariti najboljšega otroka v regiji.

Cilj je razviti športnika, ki bo uspešen tudi čez deset let.

Podatki elitnih športnikov kažejo, da zgodnja specializacija ni pravilo.

Veliko pogosteje uspevajo športniki, ki so najprej zgradili široko gibalno osnovo, nato pa se postopoma usmerili v šport, ki jim najbolj ustreza.

Zato v SuperTreningu pri delu z mladimi športniki poudarjamo koordinacijo, hitrost, moč, ravnotežje in dolgoročni razvoj.

Ker verjamemo, da dolgoročni razvoj skoraj vedno premaga kratkoročne bližnjice.

Če te zanima več, klikni na gumb spodaj!

Preberi še:

1. Največja napaka pri razvoju otrok
2. Kaj naj bi otrok dejansko dobil od športa?
3. Kdaj naj se otrok specializira?
4. Igra je trening
5. Ali trening moči ustavi rast otrok?

Moderen pristop h kondicijski pripravi v nogometaša: kateri miti še vedno prevladujejo pri fizični pripravi?

and what science has to say about this…? Continuing from my previous article on Unstable

Tudi ko bolečine skoraj ni več, telo pogosto še vedno igra obrambno strategijo.
0