Testiranje športnikov – kaj, zakaj in kako?
02/09/2021ExLib: Largest And Most Comprehensive Database Of Exercises!
06/10/2023Model dolgoročnega razvoja športnikov
Pri razvoju mladih športnikov je ključnega pomena upoštevati posebnosti njihovega telesnega in psihosocialnega razvoja. Avstralski model dolgoročnega razvoja športnika (LTAD = Long Term Athletic Development) sledi temu načelu in ponuja smernice za optimalen razvoj mladih športnikov. Model LTAD je zasnovan na treh glavnih fazah razvoja: otroštvu do približno 10-12 let, mladostništvu od 12. do 15. leta ter mladostništvu od 15. do 17. leta. Vsaka faza ima svoje značilnosti in cilje ter določa ustrezne pristope k treningu in tekmovanjem. Ti principi veljajo za večino športov, ki se specializirajo pozneje, razen umetniških in akrobatskih športov (npr. gimnastika, skoki v vodo itd.).
Pomembno je razumeti, da otroci niso mini odrasli. Njihovo usposabljanje in tekmovanje bi moralo upoštevati njihov razvoj in jim omogočiti užitek v športu. Model dolgoročnega razvoja športnika (LTAD – Long Term Athletic Development) je zasnovan tako, da prilagaja usposabljanje mladih športnikov njihovemu razvoju. V tem članku si bomo ogledali osnovne smernice modela LTAD.
LTAD je pomemben, saj zagotavlja okvir za pravilno usklajevanje urnikov treningov, tekmovanj in okrevanja z razvojem športnikov. Poudarja tudi pomen telesne pismenosti, ki je temelj za zdrav življenjski slog in uspešno športno kariero.
Model LTAD je razdeljen na pet faz, odvisno od starosti športnikov:
- Osnove (FUNdamentals): Starost 6-9 let (fantje) in 6-8 let (dekleta). Osredotoča se na osnovne gibalne spretnosti skozi zabavno vadbo.
- Učenje treniranja (Learning to Train): Starost 9-12 let (fantje) in 8-11 let (dekleta). Nadaljuje razvoj gibalnih spretnosti in uvaja specializirane gibalne veščine.
- Faza treniranja (Training to Train): Starost 12-16 let (fantje) in 11-15 let (dekleta). Usposabljanje postane bolj individualizirano, pri čemer se poudarek usmeri v razvoj športnih veščin.
- Treniranje za tekmovanje (Training to Compete): Starost 16-18 let (fantje) in 15-17 let (dekleta). Poudarek je na pripravi na tekmovanja, pri čemer se še vedno razvijajo športne spretnosti.
- Treniranje za zmago (Training to Win): Starost nad 18 let (fantje) in nad 17 let (dekleta). Specializacija in vrhunski nastopi postanejo osrednji cilj.
Prijava za treninge mladih športnikov>>.
Otroška faza (do približno 10-12 let)
V tej fazi je igra ključnega pomena za razvoj mladih športnikov. Otroci naj se ukvarjajo s široko paleto športov skozi igro, brez poudarka na tekmovanjih. Namen je spodbujati veselje do gibanja in razvijati motorične spretnosti. Tekmovanja so minimalna ali jih sploh ni, saj gre predvsem za raziskovanje in uživanje v različnih športnih dejavnostih. Pomembno je, da otroci razvijejo ljubezen do športa in se naučijo osnovnih motoričnih veščin, kot so tek, skakanje, metanje ter ravnotežje.
Mladostniška faza (12-15 let)
V tej fazi mladi športniki začnejo izbirati in se specializirati za en šport, ki ga izberejo sami, medtem ko drugi šport izberejo starši ali trenerji. Vaje so usmerjene v razvoj tehničnih in taktičnih sposobnosti, pri čemer je treba upoštevati zmožnosti in želje posameznega športnika. Tekmovanja so redka in služijo predvsem seznanjanju z tekmovanjem ter pridobivanju izkušenj. Treningi postajajo pogostejši, poudarek pa je na organizaciji, disciplini in razvijanju športnega obnašanja. V tej fazi še ni znakov profesionalizacije ali specializacije, ampak se mladi športniki še vedno osredotočajo na raznolikost športnih izkušenj.
Mladostniška faza (15-17 let)
V tej fazi je mladi športnik specializiran za en šport in se redno udeležuje treningov. Treningi so namenjeni predvsem razvoju športnih sposobnosti in tehnike. Tekmovanja niso pomembna samo po sebi, ampak služijo predvsem kot usmerjevalni dejavnik za napredek športnika. V tem obdobju se mladi športniki začnejo zavedati resnosti in zahtevnosti športa, a hkrati še vedno ohranjajo radovednost in užitek v procesu učenja in napredovanja.
Mladi športniki nad 18 let
Mladi športniki, ki so že dopolnili 18 let, se počasi specializirajo in že obvladajo vse vaje, tehnike in metode kot starejši športniki, le odmerjanje in intenzivnost treninga se lahko razlikujeta. V tem obdobju je ključnega pomena, da se mladi športniki ohranjajo zdrave in motivirane, saj so to leta, ko naslov prvaka pridobi velik pomen.
Specializacija pomeni, da mladi športnik trenira in tekmuje le v enem športu. Zgodnja specializacija, t.j. specializacija pred 10. letom starosti, je spodbujena s strani mnogih trenerjev in staršev zaradi prepričanja, da "vaja dela mojstra" in nedavne priljubljenosti argumentov, kot je teorija 10.000 ur treninga. Pomembno je poudariti, da 10.000 ur ni predpogoj ali zagotovilo za športni uspeh; kakovost treninga je najpomembnejši dejavnik. Zgodnja specializacija je povezana z večjim tveganjem za poškodbe, pretreniranost in zgodnje opuščanje športa, zato bi jo morali odvračati pri mladih športnikih.
Pomembna vprašanja pri razvoju mladih športnikov
Pri razvoju mladih športnikov se pojavljajo številna vprašanja, na katera je pomembno najti odgovore. V nadaljevanju se bomo osredotočili na tri najpogostejša vprašanja, ki se pojavljajo pri treningu mladih športnikov.
Vprašanje 1: “Katere vrste treninga naj izvaja moj otrok?”
Pri izbiri vrste treninga za mlade športnike je pomembno upoštevati njihovo starost, raven zrelosti ter tehnično in motorično znanje. V mlajših starostnih skupinah je poudarek na razvoju osnovnih motoričnih spretnosti, kot so tek, skakanje in metanje. V kasnejših fazah se lahko trening osredotoči na razvoj specifičnih športnih veščin, kot so tehnika udarca, metanja ali skoka. Pomembno je tudi upoštevati telesno zrelost posameznega športnika, saj se s starostjo spreminjajo tudi potrebe po treningu.
Vprašanje 2: “Ali je vredno testirati mlade športnike?”
Testiranje mladih športnikov je lahko koristno za načrtovanje treninga in boljše razumevanje njihove telesne pripravljenosti. Pomembno je izbrati ustrezne teste, ki so primerni za mlade športnike, ter upoštevati morebitne omejitve, povezane z njihovo rastjo in razvojem. Testiranje lahko pomaga ugotoviti, ali so doseženi napredek v telesni pripravljenosti posledica treninga ali pa so posledica naravnega razvoja.
Vprašanje 3: “Kako upravljati program za zgodaj specializirane mlade športnike?”
Zgodnja specializacija mladih športnikov, kar pomeni intenzivne treninge in dolgotrajno izpostavljenost istim športnim veščinam, lahko prinese tveganja za poškodbe in omeji dolgoročno udejstvovanje v športu. Pri upravljanju programa za zgodaj specializirane mlade športnike je pomembno upoštevati raznolikost treninga, razvoj motoričnih spretnosti ter spremljanje notranjih in zunanjih obremenitev treninga. Pomembno je tudi zavedanje, da so mladi športniki še vedno otroci, ki potrebujejo podporo in razumevanje v procesu športnega razvoja.
Zaključek
Kaj trenutni model LTAD dobro dela:
- Poudarja pomembnost telesne pismenosti in osnovnih gibalnih spretnosti
- Odvrača zgodnjo specializacijo
- Poudarja trening pred tekmovanjem za mlade športnike
- Identificira obdobja pospešenega prilagajanja
Prijava za treninge mladih športnikov>>.
Ni dvoma, da je model LTAD velik korak v pravo smer. Ta okvir je zdaj uveljavljen v skoraj vseh glavnih športih, in naši športniki prihodnosti bodo zaradi tega še boljši. Kljub temu pa ni popoln. Razvoj mladih športnikov zahteva celosten pristop, ki upošteva njihov telesni, psihosocialni in kognitivni razvoj. Avstralski model dolgoročnega razvoja športnika (LTAD) ponuja smernice za optimalen razvoj mladih športnikov v treh glavnih fazah: otroštvu, mladostništvu in mladostništvu. Pri treningu mladih športnikov je pomembno upoštevati starostne značilnosti, maturacijski status ter želje in sposobnosti posameznega športnika. Prav tako je pomembno upoštevati psihosocialne vidike, kot so ravnotežje med športom in šolo ter prilagajanje treninga glede na stresne situacije. Z ustrezno skrbnostjo in prilagoditvijo treninga lahko zagotovimo, da mladi športniki razvijejo ljubezen do športa, se zdravo razvijajo ter dosežejo svoje cilje in potenciale. Pomembno je opozoriti, da prehitra specializacija mladih športnikov (pred 10. letom) lahko prinese tveganje za poškodbe in zmanjša dolgoročni uspeh. Zato je pomembno, da se mladi športniki vključijo v različne športe in razvijajo osnovne gibalne spretnosti.
Viri
[1] “Long-Term Athlete Development (LTAD) program, Advanced Athletes Performance.” https://advancedathletesperformance.com.au/programs/long-term-athlete-development-ltad/