Najboljša vaja ne obstaja

Obstaja samo vaja, ki je bolj ali manj primerna za človeka pred nami.

Na družbenih omrežjih pogosto vidimo vprašanja, kot so:

  • Katera vaja je najboljša za hitrost?
  • Kateri počep je najboljši za športnika?
  • Ali je mrtvi dvig dober za nogometaše?
  • Katera vaja je najbolj športno specifična?

Takšna vprašanja so razumljiva.

Želimo jasen odgovor.

Eno vajo.

En sistem.

Nekaj, česar se lahko držimo.

Težava je, da trening skoraj nikoli ni tako preprost.

Vaja sama po sebi ni dobra ali slaba. Njena vrednost je odvisna od tega, komu jo predpišemo, kaj želimo z njo doseči, kdaj jo vključimo in kako jo izvajamo.

Dobra vaja ni tista, ki je videti najbolj napredno. Dobra vaja je tista, ki v pravem trenutku reši pravi problem.

Zakaj vaje sploh razvrščamo?

Pred leti sem pripravil obsežno predavanje o klasifikaciji vaj in njihovi uporabi v športnem treningu.

Bistvo klasifikacije ni v tem, da ustvarimo popolno znanstveno tabelo, v katero lahko brez izjeme pospravimo vsako vajo.

Namen je precej bolj praktičen.

Trenerju mora pomagati pri načrtovanju, sprejemanju odločitev in komunikaciji.

Če sistem vsebuje toliko kategorij, da ga ne moreš preprosto razložiti športniku ali drugemu trenerju, verjetno ni več uporaben.

Vzemimo izpadni počep.

Je to enonožna ali dvonožna vaja?

Obe stopali sta na tleh, vendar večino dela opravi sprednja noga. Različni trenerji jo zato razvrstijo različno.

To ni težava.

Pomembno je, da imamo jasna merila in jih uporabljamo dosledno.

Cilj ni popolna definicija.

Cilj je boljša odločitev.

Vaja dobi pomen šele v kontekstu

Potisk s prsi je za powerlifterja tekmovalna vaja.

Rezultat v tej vaji je del njegovega športa.

Za nogometaša, rokometaša ali tenisača ima ista vaja drugačno vlogo. Z njo lahko razvija moč zgornjega dela telesa, vendar je med tekmo ne bo izvedel.

Ista vaja.

Drugačen namen.

Zato pri izbiri vaje ne vprašamo samo, kaj vaja trenira.

Vprašamo tudi:

✔ Kdo jo izvaja?

✔ Kakšne so zahteve njegovega športa ali vsakdana?

✔ Kaj trenutno omejuje njegov napredek?

✔ Kakšne izkušnje ima?

✔ Koliko časa, prostora in opreme imamo?

✔ V katerem delu sezone ali rehabilitacije je?

Šele nato lahko presodimo, ali je vaja smiselna.

Ali mora trening posnemati šport?

Ena pogostih napak je prepričanje, da je vaja za športnika dobra samo takrat, ko je videti podobno njegovemu športu.

Nogometaš med tekmo res ne počepa z olimpijsko palico.

Tudi sprinter ne izvaja romunskega mrtvega dviga med sprintom.

Toda to še ne pomeni, da ti vaji nimata vrednosti.

Splošne vaje gradijo telesne sposobnosti.

Športni trening športnika uči, kako jih izraziti v specifičnem okolju.

V gymu lahko povečamo sposobnost ustvarjanja sile, izboljšamo moč, nadzor gibanja in toleranco tkiv na obremenitve.

Na igrišču pa se športnik uči te sposobnosti uporabiti ob žogi, nasprotniku, pritisku, utrujenosti in hitrih odločitvah.

Oboje je pomembno.

Samo vlog ne smemo zamenjati.

Štirje filtri za izbor vaje

Pri izbiri vaje lahko uporabimo štiri preproste filtre.

1. Cilj

Kaj želimo razviti?

Maksimalno jakost, eksplozivnost, nadzor, mišično maso, toleranco na obremenitve ali nekaj drugega?

2. Športnik

Kakšna je njegova starost, raven treniranosti, zgodovina poškodb, telesna zgradba in tehnična usposobljenost?

3. Okoliščine

Koliko časa imamo?

Kakšna oprema je na voljo?

Ali treniramo posameznika ali skupino?

Kaj je športnik že opravil na klubskem treningu?

4. Odziv

Kako športnik vajo izvaja in kako se nanjo odzove?

Če je vaja na papirju odlična, športnik pa je ne more kakovostno izvajati ali mu povzroča težave, potrebujemo drugo rešitev.

Naprednejša vaja ni vedno boljša

Na spletu največ pozornosti pogosto dobijo vaje, ki so nove, zapletene ali vizualno zanimive.

Toda trenerjeva naloga ni zabavati algoritem.

Trenerjeva naloga je ustvariti ustrezen dražljaj.

Včasih bo najboljša izbira težak počep.

Drugič split squat z ročkama.

Pri začetniku morda počep na klop.

Pri športniku med sezono pa vaja, ki ohranja moč z malo utrujenosti.

Če športnik tehnično ni pripravljen na težjo različico, večja obremenitev ni napredek.

Najprej potrebujemo boljšo izvedbo.

Regresija ni kazen.

Je način, da dosežemo želeni učinek z manj nepotrebnega tveganja.

Program na papirju in program v resničnosti

Programi so na papirju vedno videti lepo.

Potem pride resničnost.

Športnik je slabo spal.

Včeraj je imel težek klubski trening.

Nekaj ga boli.

V gymu je več ljudi kot običajno.

Oprema, ki smo jo načrtovali, ni prosta.

Čez tri dni ga čaka pomembna tekma.

Dober sistem mora trenerju omogočiti, da vajo zamenja, ne da bi izgubil cilj treninga.

Če smo načrtovali bilateralno vajo za razvoj jakosti spodnjega dela telesa, lahko glede na okoliščine izberemo drugo različico, ki doseže podoben namen.

Program se spremeni.

Cilj pa ostane.

To je eden od razlogov, zakaj pri SuperTreningu gradimo knjižnico vaj, spremljamo izvedbo in programe sproti prilagajamo.

Ne zato, da bi vsak trening izgledal drugače.

Ampak da imamo več dobrih rešitev za isti problem.

Trening je usmerjen eksperiment

Raziskave, učbeniki, izkušnje drugih trenerjev in preverjene metode nam pomagajo izbrati dobro izhodišče.

Potem moramo opazovati človeka pred nami.

Ali napreduje?

Ali vajo izvaja bolje?

Ali se izboljšujejo meritve, ki so pomembne za njegov cilj?

Ali lahko trenira dosledno?

Ali program podpira njegov šport in življenje ali mu samo dodaja utrujenost?

Treniranje je nenehen proces odločanja, preverjanja in prilagajanja.

Ne iščemo popolnega programa, ki ga bomo napisali enkrat in nato slepo izvajali.

Iščemo dovolj dobro začetno rešitev.

Izvedemo jo.

Ocenimo odziv.

In jo po potrebi popravimo.

Kaj to pomeni za športnika ali rekreativca?

Ni ti treba poznati vseh klasifikacij vaj.

Prav tako ti ni treba loviti vsake nove vaje, ki jo vidiš na Instagramu.

Pomembneje je, da veš:

✔ zakaj je določena vaja v tvojem programu,

✔ kaj želiš z njo izboljšati,

✔ kako jo kakovostno izvesti,

✔ in kako boš čez čas napredoval.

Dober trening pogosto ni videti posebno spektakularno.

Ima pa jasno strukturo, dovolj ponovitev pomembnih stvari in smiselno progresijo.

Najboljša vaja torej ne obstaja.

Obstaja samo vaja, ki je bolj ali manj primerna za cilj, človeka in trenutek pred nami.

In prav v tem je bistvo dobrega treninga.

Če želiš trening, pri katerem program ni zbirka naključnih vaj, ampak je prilagojen tvojemu cilju, izkušnjam in trenutnim sposobnostim, preveri možnosti treninga v živo ali online na linku spodaj …

Če pa si trener in si želiš smiselnega sistema programiranja vaj z youtube posnetkom vsake vaje pa preveri ExLib. Na voljo tukaj>>.

Kaj sledi?

V naslednjem članku serije bomo pogledali zakaj intenizvnost ni samo teža na palici…

Intenzivnost ni samo teža na palici

Vsi članki iz serije o vajah

Najboljša vaja ne obstaja ✅
Intenzivnost ni samo teža na palici
Zakaj 1RM ni tekmovanje
Eksplozivni trening se konča, preden odpoveš

Moč ni pomembna samo za večje uteži ali višji skok. Je ena najpomembnejših sposobnosti za

Pomen gibljivosti in raztezanja pri športnikih Gibljivost in z njo povezane metode raztezanja so pogosta

Osebni trener v Celju vas lahko do vašega cilja pripelje na več različnih načinov in

0