REFERENCE IN IZJAVE

Tennis Academy Cokan – spletna stran

Smo mlada ekipa zelo zagnanih in športu predanih tenis trenerjev. Odlikuje nas visoka strokovnost podkrepljena z diplomami na Fakulteti za šport, smer tenis. Več let smo izkušnje nabirali v priznanih slovenskih klubih in pomagali ustvariti številne državne prvake in igralce z mednarodnimi lovorikami. Odločili smo se, da v Savinjski dolini odpremo klub in v domačem okolju dvignemo tenis na višji novo. Izvajamo tekmovalni program, rekreativni program in teniško šolo za najmajše. Če se najdete v kateri izmed omenjenih kategorij ste vljudno vabljeni v Šešče na uro tenisa.

Z ekipo SuperTrening smo pričeli sodelovati jeseni 2018, ko smo iskali strokovnjake na področju kondicijske priprave. Z njimi smo zelo zadovoljni. Skrbijo, da se naši tekmovalci razvijajo v zdrave športnike, ki lahko v danem trenutku izkoristijo svoj gibalni potencial. Veliko poudarka posvetijo preventivi in osnovnim gibalnim vzorcem, kar menimo da je v tej starosti zelo pomembno. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja.

Več o Cokan Tennis Academy pa na IG ali FB.

Pozdravljen Robi in ostala ekipa SUPERTRENINGA!!

Kaj je vzrok za pisanje? To, da se tebi in ostalim zahvalim za vse kar ste naredili za sina Gašperja. Gašper že na polno trenira in se mu ne pozna, da bi prestal operacijo prvih križnih vezi kolena, ne da se ne pozna, ampak je še v boljši formi kot je bil kadarkoli in še bolj samozavesten ter brez strahu, da bi se mu poškodba ponovila.

Robi še enkrat hvala za motivacijo sina, HVALA za skrb in vse ure treninga, potrpežljivost. Gašperja so na enem od treningu rokometa testirali, vzdržljivost, hitrost, moč, eksplozivnost in vse kar sodi k rokometu in dosegel nadpovprečno oceno. Robi, HVALA za vse opravljene treninge pred operacijo vezi, saj je Gašper eno uro po operacijo že stal na nogah in hodil, seveda s pomočjo bergel. Rehabilitacija kolena se je terminsko zelo skrajšala in je Gašper samozavestno in pogumno ubogal tebe in izvajal vaje katere si mu predlagal. V glavnem Robi tvoje znanje in izkušnje o rehabilitaciji so Gašperja pripeljale v psihofizično pripravljenost, ki mu zelo pomagajo pri rokometu in v življenju. Hvala tudi Domnu in Mihi za ure treninga po rehabilitaciji za ojačitev telesa in duha :)!

Gašper trenira v klubu 1x do 2x na dan ampak še vedno pride k vam vsaj 1x tedensko!

Robi, malo je ljudi, ki jim zaupam 100%, toda SUPER TRENING je vreden ZAUPANJA!!!

HVALA ZA VSE!

Po poškodbi hrbtenice, hernije, sem se odločil za rehabilitacijo pri Robertu. Moj cilj je bil vrnitev na nogometne zelenice brez bolečin in v čim boljši pripravljenosti. Z skupnimi treningi sva pričela pol leta po operaciji, enkrat tedensko. Po vsakem treningu mi je Robert naložil »domačo nalogo«, vaje ki sem jih opravljal dvakrat dnevno. Količina vaj se je stopnjevala iz tedna v teden, tako pa je bil viden tudi napredek na vsakem treningu, bolečina pa je izginjala. Približno pol leta po začetku rehabilitacije sva prvič opravila testiranje za tek. Dobil sem tekaški program za pet tednov, kmalu za tem pa sem lahko pričel s prvimi treningi nogometa. Brez pomoči trenerja bi bila vrnitev bistveno težja, tako pa sem pri Robiju pridobil potrebno samozavest, se veliko naučil in se vrnil v boljši pripravljenosti kot pred poškodbo. Po uspešno zaključenem protokolu sem se odločil, da bom s trenerjem še sodeloval in na tak način ohranjal fizično pripravljenost.

Za doseganje dobre fizične priprave mladega športnika je vsekakor pomembno delo na daljši rok. V času razvoja telesa (puberteta) in odraščanja sem prepričan, da strokovno in sistematično delo privede do rezultatov.

Nejc je v tem obdobju treningov (6 let) pridobil zelo veliko, tako po fizični kot po psihološki strani.

In tudi danes, ko je član državne reprezentance še vedno z veseljem dela z Robijem.

Prav tako kot v času treningov smo se po poškodbi in operaciji kolena obrnili na SuperTrening za strokovno pomoč in se po šestih mesecih rehabilitacije in strokovnega dela uspešno brez problemov vrnili na sneg.

“Na začetku sem malo “dvomil” v SupertTrening… Prevsem zaradi povečanega števila osebnih trenerjev, ki imajo različne načine in metode treniranja, ki pa meni iskreno niti niso bile všeč. Ker je bila možnost treniranja z ST v klubu kjer igram, sem lahko videl kako na splošno delujejo, zato sem se odločil da jih tudi sam obiščem na kakšnem individualnem treningu. Na treningih v ST sem napredoval predvsem v moči, hitrosti in iznajdljivosti. ST pa bi najbolj priporočil “profi” športnikom ali ljudem, ki si to želijo postati, saj z njihovo pomočjo lahko iz treninga v trening samo napreduješ in si s “težkim” delom olajšaš pot do uspeha.”

– Jetmir Torra

“Z individualnimi treningi v ST-ju sem se srečal tako rekoč na samem začetku delovanja ST-ja po predlogu soigralca. S trenerji v ST-ju (Domen, Miha in Robi) smo skupaj že malo več kot leto dni. V tem času sem z njihovo pomočjo zelo napredoval, kar se vidi tudi na parketu. Postal sem hitrejši, močnejši oz. z eno besedo postal sem boljši! Seveda so bili treningi na začetku naporni, in so še vedno, vendar ko vidiš da vlagaš v sebe in se ti to povrne na igrišču/ v življenju je to neprecenljivo. Ekipa ST-ja je zelo profesionalna in imajo ogromno znanja, kar se vidi tudi iz same priprave na trening. Vendar je na koncu odvisno od tebe, kako boš njihovo znanje izkoristil in bil pripravljen sodelovati, kajti s pomočjo SuperTreninga je uspeh več kot le zagotovljen. Še na mnogo “prešvicanih” treningov.”

– Žiga Stopar

“S SuperTreningom sem se spoznal preko kluba kjer igram. Njihov način delovanja se mi je zdel dober, zato sem se odločil, da bom tam treniral tudi individualno. Skozi treninge sem se veliko naučil, kar mi pride prav že zdaj tekom športne kariere kot tudi po njej. V ST se počutim sprejetega in na treningih čutim predanost trenerjev v to, da me naredijo boljšega športnika.”

– Tomaž Marko

“Sam se nikoli na svoji športni poti nisem posluževal teh vrst treninga, zato sem bil skeptičen, kako in kaj mi lahko ponudi tovrsten trening. Izkazalo se je, da so moji dvomi odveč, ker sem v pol leta odkar treniram napredoval v vseh pogledih, tako telesnem kot mentalnem, kar pa je najbolj pomembno je pa to, da se ti dejansko posvetijo in te poslušajo ter svetujejo. ST (kot se sami najraje imenujejo) tako ponuja celoten paket, kar je dobro tako za profesionalne športnike kot rekreativne in zelo priporočam obisk treningov.”

– Miha Korošec

Za SuperTrening in Robija mi je povedal znanec, ko si je hči strgala križne vezi (ACL).  Že prvi stik z Robijem je bil neverjetno pozitiven. Presenetil me je s svojim znanjem, dostopnostjo, prijaznostjo in srčnostjo.

Ker je pred poškodbo bilo gibanje za Kajo enako kot za večino ljudi dihanje, je na Robijeve treninge komaj čakala. Robi jo je skozi treninge vseskozi vodil, ji razlagal pomen drže, smeri gibanja, jo vzpodbujal. Na treninge se je vedno maksimalno pripravil, bil vedno pozitiven, testiral napredek. Pri njemu si dejansko videl, da mu je mar za športnika in da ga vsestransko podpira. Po sanaciji poškodbe je Kaja po zaslugi Robijevih treningov, njegovega znanja in motivacije bila fizično, kondicijsko in mentalno veliko bolje pripravljena kot pred poškodbo in se je po letu premora na igrišče vrnila konkurenta igralkam, ki so ves ta čas lahko »normalno«  trenirale.

Po spletu nesrečnih okoliščin si je Kaja čez dve leti na tekmi ponovno strgala križne vezi vendar na drugem kolenu. Seveda sem zopet takoj kontaktirala Robija, tako da sta s Kajo ponovno aktivno sodelovala skozi celoten proces rehabilitacije in tudi naprej.

Poleg vseh telesnih preprek, ki doletijo  športnika ob poškodbi, se velikokrat v podzavesti zbudi strah pred novimi poškodbami, strah pred bolečinami, pred odrekanjem v času rehabilitacije. Proti zaključku rehabilitacije se sproži strah pred ponovnimi »pravimi« treningi, pred igro, pred tekmami. V  tem delu je Robi pri Kaji odigral ključno vlogo, saj je začutil njen strah in ji je pomagal z nasveti ter jo bodril.

Robi je človek z veliko začetnico, ki zaupa in vedno znova verjame v športnika, kar mu ni težko ne povedati in ne pokazati. Robi svojega dela nikoli in nikdar ne jemlje kot samoumevnega, vsakemu športniku se maksimalno individualno posveti in svoje neizmerno znanje, ki ga vseskozi izpopolnjuje tako doma kot v tujini, z veseljem deli.

– Mihela Pečovnik, mati mlade nogometašice

“SuperTrening sem začela obiskovati v aprilu. Na začetku sem si rekla “Okej, bom poizkusila za mesec ali dva…” Kmalu sem ugotovila, da tega treninga ne bom menjala. Res zanimiva in raznolika vadba, ki temelji na individualnem pristopu, odtehta tudi malce večji finančni vložek, saj dobimo res maksimalno nazaj.

Za ST trenerje je pomembno, da delamo kakovostno, da vajo izvedemo pravilno, da napredujemo in dosežemo svoje športne cilje. V teh 9 mesecih sem napredovala v moči, kondiciji in se sedaj lažje in bolj samozavestno lotim mojih vsakodnevnih športnih aktivnosti.”

– Nataša

Sodelovanje z Robijem Simoničem mi je zelo pomagalo pri rehabilitaciji po poškodbi sprednje križne vezi. Po programu, ki sva ga oblikovala sedaj delam 6 tednov in se počutim veliko bolje. Zelo sta se izboljšali stabilnost in moč noge. Kar pa je najpomembneje, izgubil sem strah in začel zaupati vase pri judo borbah. Poškodovan sem bil 6 mesecev, zato sem zelo zadovoljen, da se bom vrnil, kot da se ni nič zgodilo in močnejši kot prej. Zelo se že veselim povratka na blazine in tudi nadaljnjega sodelovanja z Robijem.

Anej Dukarič (član slovenske mladinske judo reprezentance na Evropskem Prvenstvu 2017, mladinski državni prvak 2017, dobitnik srebrne medalje na svetovnem pokalu v Tunisu 2017).

Treningi so mi odlični, čisto nekaj drugega kot če greš sam v fitnes. Raznolike vaje, oziroma ista stvar narejena na več različnih načinov, da ni monotonosti, res zanimivo!

Prej nikoli nisem bil vajen takšnega načina dela, saj igram ekipen šport, in tudi treningi so vezani na ekipo. Tu pa se mi trener popolnoma posveti, plan dela je narejen točno za mene, za to kar rabim. Spremlja se sprotno delo in trenutno počutje, ter se na podlagi vsega tega trenira, priredi kakšno stvar, naredi kdaj kakšen bolj regeneracijski trening.

Z meritvami oziroma testiranji se spremlja sprotni napredek, da se ve na čemu je potrebno še delati, kaj se samo še vzdržuje.

S treningi sem veliko pridobil na eksplozivnosti, hitrosti, sami moči in moči pri hitrosti. Težje me kontakt spravi iz ravnotežja. Tudi na splošno se veliko bolje počutim, saj regeneracijske stvari iz treninga prenesem na vsakdanje življenje in tudi po svojem treningu se lahko prej ”odklopim”.

Zdravo Robi.

Rad bi se ti še enkrat zahvalil za vso pomoč. Ta vikend sem imel državno prvenstvo za mladince v leto starejši kategoriji. V dvojicah sem uspel doseči 2. mesto, v posamični kategoriji pa mi je žal malo zmanjkalo do stopničk. Kljub temu sem glede na dano situacijo z roko, zaradi katere sem izpustil 2 mladinska turnirja in sem zato padel na skupni lestvici, posledično imel težje nasprotnike kot bi jih imel sicer, ter s krepkim zmanjšanjem treningov v zadnjem obdobju, s tem presegel vsa svoja pričakovanja in bi se ti rad še enkrat zahvalil da si mi pomagal.
Hvala!😄

V soboto je bilo drugače z roko večinoma vse v redu na momente sem čutil malo bolečine, ki pa je cez malo časa popolnoma izginila, v nedeljo pa sem že čutil malo utrujenosti mišice ampak je z roko veliko bolje kot pa je bilo pred tedni..tako da sem vesel da gre na bolje.
-Oskar R.

Po pol leta skupnega treniranja:

Na treningih se zelo dobro počutim, na tekmah pa opažam da sem vedno bolj fizično pripravljena in imam vedno večji nadzor nad svojim telesom.

Rezultati:

V letu 2017:

• Gorski tek na Farbnco – 2. mesto
• Gorski tek na Golte – 1.mesto
• Istrski maraton 21 km  – 7. mesto v kategoriji
• Maraton Savinja 21 km – 1. mesto
• Slo24Ultra Dobrovnik – evropski prvak v 12 urni vožnji

V letu 2018:

• zmaga na Dirki okoli Slovenije v kategoriji četvorke in postavljen rekorden čas, avg: 34,2 km/h.

Drugi rezultati:
Zmaga na dirki okoli Slovenije 2015 v solo kategoriji; leta 2009 RAAM v kategoriji dvojic – 2. mesto; Razlaga DOS 1250 km/ 14000 višinskih metrov; RAAM 4850 km/ 33000 višinskih metrov; Prvak DOS; 2x Evropski prvak v 12-urnem kolesarjenju

Sodelovanje s trenerjem kot si ti mi je v veselje in veliko čast. Pridobil sem ogromno znanja in videl, da je resnično manj več.

Robija poznam že veliko let. Na mojo in hčerkino srečo sva se po dolgem času ponovno srečala.
Hči trenira rokomet in dogovorila sva se, da občasno začne trenirati tudi pri Robiju. Takrat sem lahko spremljala in opazovala njegovo delo. Bila sem prijetno presenečena koliko znanja, energije in časa vloži v svoje trenersko delo, ki ga ima očitno zelo rad.
Robija vidim kot velikega strokovnjaka na področju športa, biomehanike telesa, kot kondicijskega trenerja in na sploh motivatorja preventivnega in pravilnega gibanja.
Obvlada biomehaniko, anatomijo in fiziologijo telesa ter kineziologijo.
Robijevo kvaliteto vidim v osebnem pristopu k športniku oz. klientu, kajti njegovega strokovnega znanja so deležni tudi tisti, ki niso športniki, pa njegovo pomoč potrebujejo že za vsakdanje življenje. Všeč mi je njegova individualna ocena ter analiza drže in gibanja. Glede na rezultate naredi program treninga s katerim klienta nauči pravilnega gibanja, kar ni tako samoumevno, kot se zdi. S tem pa je klient sposoben izboljševati svoje telesne sposobnosti in zmožnosti.
Robijev trening je zanimiv in na začetku na prvi pogled enostaven ali mogoče celo nezahteven. Toda vsaka vaja, položaj ali gib ima v ozadju strokovno razlago. Trening se razumno stopnjuje in klient razvija moč, koordinacijo, aktivnost pravilnih mišic ter pravilno gibanje. S tem pa minimalizira ali celo prepreči možnost poškodb , bolečine ali težave pri večjih obremenitvah.
Iz svoje fizioterapevtske stroke ga vidim kot strokovnjaka na področju rehabilitacije po rehabilitaciji. Športnik namreč po poškodbi oz. po rehabilitaciji nujno potrebuje prehodno obdobje treningov med rehabilitacijo in treningi športa, ki ga sicer trenira. To Robi odlično obvlada in s tem rešuje in pomaga športniku, da se lažje in kakovostneje vrne v svet športa.

Darja Š.

Po navadi ne pomisliš na rekreacijo in vadbo, dokler je zares ne potrebuješ. Osebno sem zelo pozno spoznal, da bo moje konstantne bolečine v križu kljub tridesetim letom, kolikor jih imam, pregnala samo redna telesna vadba. A tudi dokaj redna vadba ni prinesla pričakovanih rezultatov, dokler nisem pričel vaditi z Robijem.

Že na začetku sem Robiju dal jasno vedeti, da ne vadim rad po nekih programih in delam enoličnih vaj. Ko mi je odgovoril, da to sploh ne predstavlja nikakršne ovire za dober trening in vadbo mu sprva nisem verjel. In tako sva začela. Poslušal je moje probleme in želje, kaj bi želel doseči z vadbo. Glede na dve moji želji in sicer odprava bolečin v križu in hitrejši tek, se je Robi odločil za vaje stabilizacije in aktivacije telesa, intervalni tek in 1x tedensko obisk fitnes centra oz. delo z utežmi. Sprva se mi je zdel program, ko sem vse skupaj gledal na listu papirja kar precejšen zalogaj, a ko se je vse skupaj začelo… Tukaj se začne moja neizmerna hvaležnost do Robija, saj me je dobesedno v zgolj dobrih dveh mesecih dobesedno prerodil. Njegove vaje so zanimive, lahkotne in so dobesedno nekakšna igra. Nikoli nisem rad hodil v fitnes in delal po strogih fitnes programih in njihovih zahtevah. A v zgolj enem obisku fitnesa in delu oz. v igri z utežmi po programu mi je prineslo več učinka kot vsi prejšnji obiski fitnes centrov. Ne da sem se sploh zavedal, sem pričel dobesedno z igro in dnevno 1 uro treninga oblikovati svoje telo, bolečine v križu so pričele izginjat, pričel sem napredovat v teku… In to res z lahkoto oziroma brez nekih muk. Dobesedno sem se sam motiviral skozi te zanimive vaje in sem že komaj čakal da bo spet nova skupna ura treninga.

Še dodatna potrditev pa so bili ljudje, ki me niso videli te tri mesece, ko sem delal z Robijem in so bili dobesedno navdušeni nad mojo “preobrazbo”. Zato lahko le rečem: Robi, najlepša hvala. Ne samo za to, ker sem postal brez bolečin v križu in pričel uživati v vadbi, temveč tudi zato, ker sem s tem tudi nevede spremenil svoj izgled. Torej še enkrat HVALA!!!

Tako, to bo to.

Bilo je iskreno in lepo bodi.

Star sem 41 let. Zaradi diagnosticirane skulioze in dodatno nepravilno vraščenih vretenc (nepravilno oz. preveč pokonci vraščena spodnja tri vretenca hrbtenice) sem zadnjih 15 let vsaj enkrat do trikrat letno imel resne težave s križem, običajno sem moral tudi k dežurnemu zdravniku, kjer sem dobival tudi do tri doze (injekcije) Ketonal-a ali Naklofen-a s Tramal-om. Simptome sem poizkušal sanirati tako s fizioterapijo (napotnica osebnega zdravnika) v zdravilišču Zreče kot s samoplačniškimi terapijami pri kiropraktiku (Dr. Rugole – Radeče) in fizioterapevtu (Fizioterapija Čebokelj – Celje), vendar so se močne bolečine po določenem času vedno ponovile. Umiritev bolečine je trajala od tri dni pa tudi do blizu dveh tednov. Opažal sem tudi, da je bilo z leti obdobje akutne bolečine čedalje daljše, same bolečine pa intenzivnejše.

Po pogovoru s kolegom Simonič Robertom sem se odločil, da bom poizkusil še z načinom, ki mi ga je predlagal. Pod njegovim strokovnim vodstvom sem pri njem doma v njegovem fitnesu pričel izvajati vaje, ki mi jih je po prvem testiranju in meritvah predlagal. Pričela sva z lažjimi vajami za krepitev jedra telesa, izboljšanja koordinacije gibov in pravilnega dihanja, sprotnimi testiranji napredka in nadgradnjami v smislu povečanja števila ponovitev in serij, večanja obremenitev (kilogramov uteži, tudi s pomočjo teže telesa…) ter masažami kritičnih delov telesa. Treninge sva imela do 5 krat tedensko, vse skupaj pa je trajalo cca. 2 meseca.

Dodatno sem izvajal vaje tudi doma, še posebej ob dneh ko nisem bil dogovorjen za obisk pri njemu. Iskreno povedano, bi se lahko nekatere vaje zdele smešne in nepotrebne, vendar sem kasneje skozi nadgradnjo vadbe ugotovil, da spadajo v koncept celostnega načina odprave težav, in so se izkazale kot zelo koristne in tudi ključne, ter kot take izjemne za osvojitev osnov, na katerih sva gradila terapijo. Za ključno se je izkazalo tudi popolno zaupanje v njegovo vodenje, rezultat tega pa je hitrejše napredovanje in na splošno boljši rezultati terapije, če se lahko tako izrazim.

Potrebno je povedati, da so bile še posebej prve vadbe in dnevi po vadbah tudi boleče (predvsem v ledvenem predelu hrbta), vendar je bila bolečina znosna in drugačna, kot ko me je »vsekalo« v križu (kot radi rečemo), kar sem mu tudi vedno povedal in sva vadbo vedno prilagodila trenutnemu stanju. V teh primerih je šlo bolj za bolečino, ki je spominjala na utrujene mišice (pogovorno: »muskeln fieber«), s to razliko da sem dejansko takrat prvič zavedno začutil mišice v tem predelu telesa, kar je seveda povezano z natančno vodenimi obremenitvami le teh, skozi usmerjene in nadzorovane vaje. Te bolečine so izzvenele nekje po drugem tednu vadbe, razen posameznih kasnejših primerov, ko sva pričela uvajati nove vaje in vključevala druge (ti. globoke) mišice na prizadetem delu telesa, kot mi je pojasnil.

Kot sem (seveda tudi preko sugestij Roberta) ugotovil, je izredno pomembno, da takoj odkrito in natančno seznanim Roberta s kakršnim koli neprijetnostim ali bolečinami, tako med samo vadbo, kot po vadbi, da lahko pravilno prilagodi ali prekine vaje/vadbo. Vsako telo je različno, kot fizično ali bolezensko stanje posameznika, zato je podajanje povratnih informacij izredno pomembno, da je tudi Robert bolje prepoznal in prilagodil način dela z mano. Ključno je tudi, da same vaje neprestano, tudi sedaj, še vedno izvajam doma samostojno, ker se zavedam, da s tem nisem popravil stanja hrbtenice (skeleta), temveč vzdržujem in krepim mišične skupine, ki podpirajo moje gibanje in s tem kritično vplivam na to, da se bolečine ne pojavljajo več. Istočasno sem prevzel tudi določene druge navade, kot na primer pravilno dvigovanje bremen, sedenje in navado »raztegovanja« med dolgotrajnejšim zadrževanjem telesa v enaki oz. prisilni drži pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Verjamem, da ravno zaradi upoštevanja njegovih navodil glede obremenjevanja križa in očitno pravilno izvedenih korekcij lastnega gibanja, kar izhaja iz naučenih gibov skozi vaje pod njegovim vodstvom, že skoraj leto dni nimam praktično nobenih bolečin v križu, kar je glede na mojo zgodovino po tej plati izjemno.

Za zaključek naj povem, da sam potek terapije ni bil brez težav v smislu časovnega prilagajanja, saj je potreba po pogostih obiskih na daljši rok precej spremenila dnevno rutino, vsaj v mojem primeru, kar je zahtevalo precej prilagajanja, tudi urnika drugih članov družine, pa tudi Roberta vendar se je brez dvoma izplačalo.

Pomembno se je tudi zavedati, da je naučene vaje potrebno stalno ponavljati, saj bi me prenehanje le teh verjetno slej ko prej spet vrnilo na stara pota menjave obdobij brez in z bolečinami v križu. Zelo pomembno je ostati motiviran in vzdrževati samodisciplino pri rednem izvajanju naučenih vaj in gibov na dolgi rok, kar je iskreno pri vsem skupaj, vsaj v mojem primeru verjetno največji izziv. Simonič Robertu se zahvaljujem za vso pomoč in vodenje ter mu izražam popolno zaupanje v njegovo strokovnost!

Veliko motivacije in samodiscipline pri vašem okrevanju želim!

S spoštovanjem!
Tomaž Mlakar

Z Robertom sva stara znanca, saj sva bila nekaj let sodelavca, dokler se leta 2005 najine službene poti niso ločile. V spomin se mi je vtisnil kot pošten, skromen, delaven in prizemljen človek, skratka »fejst fant«, ki je vedno pripravljen pomagati. Spomnim se, da je že takrat bil športnik po duši in da so njegova strast bile predvsem borilne veščine.
Roberta sem po mnogih letih prvič obiskal spomladi 2016, zaradi kroničnih in ponavljajočih poškodb, ki sem si jih pridelal kot zagret rekreativni športnik. In sicer sem ga poklical na večkratno prigovarjanje prijatelja, šolanega športnega trenerja, ki v prostem času vodi svojo tekaško skupino in mu je Robert s svojim znanjem in izkušnjami že večkrat nesebično pomagal. Predvsem sem bil pozitivno presenečen, kako je prijatelj Roberta, ki ga poznam že tako dolgo, predstavil kot strokovnjaka, ki so mu skrb za svojo fizično pripravljenost zaupali že mnogi vrhunski športniki.
Prvi obisk pri Robertu, v lepo urejeni domači telovadnici, je bil podoben obisku fizioterapevta. Robert mi je najprej teoretično razložil pomen simetrije in strukture telesa, ter pomen jedra telesa za pravilno gibanje ostalih delov telesa. Ko me je premeril po dolgem in počez, je ugotovil kar nekaj odstopanj od idealne simetrije telesa, ki pri meni povzročajo stalne mišične napetosti in posledično ponavljajoče poškodbe. V nadaljevanju me je naučil izvajati set korekcijskih in razteznih vaj, ki naj jih izvajam čim večkrat, da ti naučeni gibi preidejo tudi v gibalni vzorec. Razložil mi je, da se bodo na ta način zgodile spremembe v jedru telesa, ki se bodo odrazile v pravilnejšem gibanju, pravilnejši drži in posledično tudi zmanjšanju mišičnih napetosti in poškodb. Če sem si pravilno zapomnil, je Robert še posebej poudaril: »Najprej se moraš naučiti gibati pravilno in počasi, da bi se kasneje lahko gibal pogosto in hitreje!« Z svojo teorijo mi je vlil novo upanje, namreč pred tem sem se z slabšo gibljivostjo in mišično zakrčenostjo že kar sprijaznil, pripisoval sem jo deloma genetiki, deloma pa tudi procesu staranja, ne nazadnje sem letos dopolnil 45 let, kar v športu pomeni veteransko kategorijo. Danes, po nekaj mesecih rednega izvajanja korekcijskih vaj lahko rečem, da vaje resnično delujejo, tako na mentalni kot fizični ravni. Bistveno se je izboljšal nadzor in občutek v središču telesa, izboljšala se je gibljivost, začel sem se lepše in bolj sproščeno gibati. Spomnim se, da sem prve pozitivne rezultate izvajanja vaj opazil že kar kmalu in sicer, pri dolgotrajnem stanju nisem več občutil otrdelosti in bolečin v spodnjem delu hrbtenice. Prav tako sem opazil, da so korekcijske vaje odlično ogrevanje pred vadbo moči v telovadnici, kot tudi pred tekom ali kolesarjenjem, saj aktivirajo najmočnejše osrednje mišice, ki omogočajo kvalitetnejše, močnejše in predvsem bolj kontrolirano gibanje. Zato so korekcijske vaje postale moja skoraj vsakodnevna rutina, obvezno pa jih izvedem v ogrevalnem delu vsakega treninga.
Drugi obisk pri Robertu se je zgodil septembra 2016 z namenom, da mi svetuje pri načrtovanju mojega treninga, ter oceni napredek na podlagi izvajanja korekcijskih vaj in le te po potrebi tudi nadgradi. Predstavil sem mu svoj koncept, obseg in intenzivnost treninga za moč in kondicijo. Treninge za moč izvajam najmanj dvakrat tedensko z težkimi utežmi v domači telovadnici, treninge za kondicijo pa izvedem v povprečju trikrat tedensko v obliki kolesarjenja, teka ali hoje v klanec. Povedal sem mu, da imam nenehno občutek, kot da zgrajeno v telovadnici porušim pri izvajanju kardio treninga in obratno. Robert je na podlagi slišanega imel takoj rešitev za moj problem in sicer periodizacija treninga! Predstavil mi je nekaj teorije o osnovah in pomenu periodizacije pri načrtovanju športne vadbe. V nadaljevanju je sledilo testiranje moje trenutne maksimalne moči na osnovi katere mi je sestavil strukturiran štiri tedenski načrt vadbe moči, katerega cilj je bil spočiti centralno živčni sistem. Hkrati sva se dogovorila, da kardio trening izvajam brez sprememb.
Takoj po pričetku izvajanja treninga po programu sem ugotovil, da je intenzivnost bistveno manjša v primerjavi z treningom, ki sem ga izvajal pred tem. Intenzivnost se je nivoju mojih prejšnjih treningov približala samo v tretjem tednu programa. Prav tako sem ob izvajanju programa opazil, kako je Robert v program spretno vključil dodatne korekcijske vaje, s katerimi je nadgradil set vaj iz prvega obiska. Kakšen teden po začetku izvajanja programa pa so se začele dogajati zelo zanimive spremembe. Najprej sem opazil, kako se je bistveno znižal jutranji srčni utrip iz prejšnjih 50-55 na 46-49 utripov na minuto. Na testu kardio sposobnosti, ki sem ga izvedel na strmem klancu dolžine 2 km, sem lahko zadnjih 13 min držal srčni utrip v območju od 180-185 utripov na minuto. Ne spomnim se, kdaj nazadnje sem lahko tako dolgo zdržal v tako visokem območju srčnega utripa. Hkrati sem bil zelo presenečen nad občutkom lahkih nog, prav tako kako sem ves čas vzpona lahko kontroliral dihanje brez prisotnosti znanega »železnega« občutka v pljučih. In ne nazadnje ugotovim, da sem pri svojih 45 letih popravil svoj rekord na klanec, na katerem sem se že tolikokrat preizkušal. Dobra forma se je potrdila tudi pri tekaških treningih, kjer pri bistveno nižjem srčnem utripu dosegam višjo hitrost kot v zadnjih štirih letih. Lahko se pohvalim, da sem v zadnjem obdobju zabeležil kar nekaj najboljših časov, kljub temu, da nisem vložil maksimalnega napora.
Če poskušam na kratko povzeti svoje misli o zgoraj napisanem, se mi zdi najbolj zanimivo, da se da z tako malimi korekcijami v relativno kratkem času doseči velik napredek. Ugotovil sem, da sem bil ves čas relativno dobro telesno pripravljen, nikoli pa nisem dosegel svežine, ki je pogoj za visoko telesno zmogljivost. Hkrati me misli nehote napeljejo k razmišljanju o moji »športni« preteklosti. Namreč, če lahko pri svojih 45 letih podiram svoje tekaške rekorde in hkrati pri treningu z utežmi ne zaostajam bistveno za svojimi najboljšimi dvigi, ki segajo v obdobje ko sem se intenzivno ukvarjal z dvigovanjem uteži, si lahko samo predstavljam, kakšen bi bil rezultat, če bi moja vadba že v preteklosti bila strukturirana za dosego želenega športnega rezultata. Seveda se zavedam, da je za sestavo učinkovitega načrta treninga potrebno upoštevati številne dejavnike in jih tudi znati zložiti v kombinacijo, ki bo prinesla »zmagovalni dobitek«. Za to je potrebno imeti ogromno teoretičnega znanja in izkušenj, ki jih Robert vsekakor ima, ne nazadnje o tem pričajo rezultati športnikov s katerimi sodeluje.
Robert hvala, da si mi s svojo strokovnostjo pomagal, da se je pri meni zgodila tista čarovnija, ki ji v športu pravijo superkonpenzacija! Uresničile so se tvoje besede, ki si jih kar nekajkrat poudaril, » Včasih je potrebno stopiti kakšen korak nazaj, da bi kasneje lahko dva naprej«! Hkrati pa je dokaz, vsaj v mojem primeru, da je tudi v športu manj lahko več!

Matjaž G.

“”Would I trust this coach with my own athletes?” is a question I ask when deciding if another coach is good. With Coach Robert Simonič, my answer would be of course yes. I have known him for several years, and his passion, educational drive, caring, and sacrifice for his athletes stands a notch above. His no BS approach is a fresh welcome in this field. I feel sorry for the athletes that don’t train with him at SuperTrening gym.”

Robert Palka (FB profil)