battle-1846807_1920.jpg?fit=1200%2C799&ssl=1

Kaj vse vpliva na zmogljivost, napredek in tekmovalni nastop?

Lotil  se bom zanimive teme in sicer bom predstavil različne pristope k treningu in treniranju. To pomeni kako s posameznikom postopati, da mu omogočimo čim boljši in čim hitrejši napredek. Individualizacija velja tako za fizične, kot tudi za mentalne sposobnosti. Cilj v športni zmogljivosti je vedno in povsod posamezniku dati točno to s čimer bo čim hitreje in čim bolje napredoval. Kako vsebine predstavimo in kako se odzovemo, pa si preberite spodaj.

Vstopite v matrico: Spretnost – Volja

Matrica Znanje-Volja (Skill-Will Matrix) se uporablja za določevanje posameznikovega znanja/spretnosti (skill) in volje (will) za izvedbo določene naloge. Poznavanje teh dveh parametrov nam pomaga pri kreiranju načrta, kaj storiti, da športnikom pomagamo doseči želene rezultate. Torej sem spadajo športniki oziroma vsi ljudje, ki si želijo biti boljši in napredovati. To pa je hkrati tudi najpomembnejši pogoj za uspešno sodelovanje z nami.

Namen matrice

Z matrico si lahko pomagamo tako, da lahko posameznike bolje razumemo, oziroma jih kar najbolje usmerjamo k uspehu/ciljem. Z matrico lažje razumemo posameznika in uporabimo trenerske “tehnike”, ki jim najbolj ustrezajo. Bolje pomeni, da do napredka in svojih ciljev pridejo prej.

Kot sem že omenil, matrica vsebuje 2 dimenzije: Znanje/Spretnost in Voljo.

Spretnost (Skill): Zmožnosti posameznika povezane z izkušnjami z neko nalogo, usposabljanjem, vedenjem in naravno sposobnostjo.

Volja (Will): Želja posameznika da dokonča neko nalogo.  Odvisna je od odnosa, spodbude, samozavesti in osebnih občutkov.

Slika 1: Odnos Skill (x-os) in Will (y-os).

Matrica & Kvadranti

Spretnosti in volja ljudi varira na skali od nizkega do visokega nivoja. Matrica identificira posameznikovo kombinacijo spretnosti in volje da dokonča določeno nalogo.

Delimo jo v 4 kvadrante. Posameznik se uvrsti v enega izmed kvadrantov glede na kombinacijo sposobnosti in pripravljenosti (voljnosti) za opravljanje neke naloge.

Slika 2: 4 kvadranti matrice, X os = spretnost, Y os = volja.
  • Kvadrant 1 – oseba, ki ima tako spretnosti kot voljo za opravljanje naloge. Pogosto gre za izkušeno osebo, ki išče nove priložnosti in možnosti za razvoj in rast. Po naše je to SuperŠportnik.
  • Kvadrant 2 – oseba, ki ima željo in voljo za dokončanje naloge, a ji manjka potrebna spretnost. Po navadi gre za nekoga, ki je nov pri opravljanju neke naloge, a kaže navdušenje in pozitiven odnos za dokončanje “misije”.
  • Kvadrant 3 – oseba, ki ima spretnost in znanje, a nima volje in motivacije za dokončanje naloge. Pogosto je to nekdo, ki je spreten in izkušen, a je naletel na plato in potrebuje nov izziv.
  • Kvadrant 4 – oseba, ki nima ne znanja/spretnosti, ne volje za izziv pred njim. Gre za nekoga, ki je začel z neko nalogo, ki si je ni želel. Hkrati pa je lahko to tudi začetnik z nizkim nivojem samozavesti in/ali strahom pred neuspehom.
Slika 3: Odnos vadečih na ST način.

Zgoraj opisani kvadranti se lepo pokrivajo z našo lestvico odnosa vadečih (športnikov) do dela in treninga.

Tehnike treniranja

Gre za navigacijo pri izbiri najboljšega “upravljanja” (managementa) in trenerskega stila, ki vodi vadeče do uspeha. Matrica nam pomaga povezati kvadrante s kombinacijami nivoja spretnosti in volje za delo.

Trenerske tehnike se razlikujejo glede na to kje v matrici se oseba s katero delamo nahaja.

Slika 4: 4 različni kvadranti, 4 različni pristopi.
Opolnomočenje (Empower)

Pogosto gre za osebo, ki išče načine in priložnosti za rast in razvoj. Cilj tega stila je, da posameznika opolnomoči oziroma mu, da svobodo in moč za razvoj.

Predlogi za opolnomočenje:

  • Omogoči svobodo pri opravljanju nalog
  • Spodbujaj jih, da prevzamejo odgovornost
  • Vključi jih v proces odločanja
  • Vprašaj jih za mnenje
  • Pohvali
  • Prepoznaj in nagradi uspeh
Vodenje (Guide)

V večini so to ljudje, ki so začetniki pri opravljanju neke naloge. Pogosto so navdušeni za nalogo, a jim manjka potrebne spretnosti ali znanja. Zato je nujno, da se temu že zgodaj posvetimo veliko časa in jih “opremimo” z znanjem in spretnostjo.

Predlogi za vodenje:

  • Določi in zagotovi potrebna znanja in orodja za dokončanje nalog
  • Postavi jasna pričakovanja
  • Vzpostavi okolje brez tveganja, ki omogoča učenje
  • Poišči “učne trenutke”
  • Preveri razumevanje
  • Zagotovi pogost odziv (povratno informacijo)
  • Pohvali
  • Prepoznaj in nagradi uspeh
Motiviranje (Motivate)

Sem pogosto spadajo izkušeni posamezniki, ki so dosegli plato in potrebujejo nov izziv. Imajo spretnosti in sposobnosti, a niso motivirani. Po navadi so to posamezniki, ki so imeli to motivacijo, a so jo izgubili. Razlogov je več – dolgčas, frustracija, pomanjkanje priznavanja uspeha ali kakšen drug razlog. Pomembno je, da najprej ugotovimo razlog za nizko motivacijo.

Predlogi za motiviranje:

  • Pogovori se o tem kaj jih motivira
  • Razvij notranjo in zunanjo motivacijo
  • Pohvali
  • Prepoznaj in nagradi uspeh
Usmerjanje (Direct)

Gradimo voljo kot spretnost. To je pogosto nekdo, ki je začel novo nalogo, katere ni želel. Lahko gre tudi za začetnika, ki se boji, da ne bo uspel. Zato je pomembno najprej ugotoviti razlog, zakaj je temu tako.

Predlogi za usmerjanje:

  • Ugotovi razlog za nizko voljo
  • Ugotovi razlog za nizko spretnost
  • Motiviraj preden gradiš arzenal spretnosti
  • Pogovori se o tem kaj jih motivira
  • Razvoj notranje in zunanje motivacijo
  • Prepoznaj in zagotovi potrebno usposabljanje in orodja za dokončanje nalog
  • Postavi jasna pričakovanja
  • Zagotovi pogost odziv (povratno informacijo)
  • Pohvali
  • Prepoznaj in nagradi uspeh

Yerkes-Dodsonov Zakon

Verjetno se je že vsakemu, ki to bere zgodilo, da se je najbolje na tekmi odrezal, ko je bil(a) malo nervozen. Na primer na tekmi je rezultat (predstava) najboljša takrat, ko si le rahlo na trnih. Podobno je v šoli na pomembnem izpitu ali pred pomembno predstavitvijo v službi. Rezultat je običajno najboljši takrat, ko je ta nivo vzdraženosti (nervoze) prisoten, a ni previsok.

Zakon Yerkes-Dodson pokaže povezavo med zmogljivostjo (uspešnostjo) in vzburjenjem. Povečana vzburjenost lahko pomaga izboljšati zmogljivost, vendar le do določene točke. V trenutku, ko vzburjenje postane prekomerno se zmogljivost zmanjša. To lahko vidimo na sliki 5.

 

arousal performance graph
Slika 5: Yerkes-Dodsonov zakon.

Anksioznost pred testom je primer kako ta zakon deluje. “Optimalen” nivo stresa ti pomaga, da se na testu osredotočiš in spomniš informacij, ki si se jih učil. Prevelik nivo anksioznosti na testu pa lahko oslabi koncentracijo in oteži, da se spomniš snovi.

V športu se to odraža, ko je igralec v situaciji za pomembno ali odločujočo potezo. Na primer zadeti koš na tekmi. “Idealen” nivo vzburjenosti lahko izostri uspešnost igralca in tako igralec met zadane. Če je nivo vzburjenosti previsok pa rečemo, da “pregori” v želji in po navadi met ali tekmovalni nastop ni uspešen.

Kot vemo pa stvari niso optimalne, niti idealne, v nobenem trenutku. Zato celoten zapis vzemite nekoliko z rezervo, da zagotovo obstaja paleta dejavnikov, ki vpliva na nastop. Hkrati pa nikoli zares ne vemo kaj je optimalno in kaj ni, ker vedno gledamo za nazaj (Je bila akcija uspešna? Da ali ne?).

Še en zanimiv video na to temo si lahko ogledate spodaj:

Viri

Skill Will Matrix

Yorkes-Dodsonov Zakon – Wikipedia

Yorkes-Dodsonov Zakon – Very Well Mind

Domen Bremec