fbpx

Cena individualnih treningov z osebnim trenerjem

3 julija 2020by Domen Bremec

Cena individualnih treningov z osebnim trenerjem

3 julija 2020by Domen Bremec
IMG_4437-1280x713.jpg

Cena osebnih treningov: koliko investirati v svoje telo in zdravje?

V našem trening centru se ukvarjamo s široko paleto različne populacije. Res je, da prevladujejo aktivni (tekmovalni) športniki, na kar smo izjemno ponosni, a ne zanemarjamo tudi rekreativne note športa. Naš članek, ki opisuje kaj osebni trener lahko in mora izvajati je še vedno na voljo. Danes pa bomo govorili o cenah osebnih treningov in njihovi vrednosti. Torej pri nas lahko najde mesto vsak, ki ima željo in voljo in spada v eno izmed kategorij:

      1. Mlad športnik v razvoju (U20)
      2. Odrasel športnik (profesionalni, semi-pro ali amaterski)
      3. Odrasel rekreativec, ki tekmuje v nekem športu (kolesarstvo, tek, tenis, golf, košarka, nogomet, ipd.)
      4. Odrasel rekreativec, ki ne tekmuje v nobenem športu, a se z njim ukvarja (torej praktično vsi)
      5. Poškodovani športniki in ali rekreativci iz točk 3. in 4.

Kaj za določeno vsoto denarja dobite in kaj vse je pomembno?

Cene osebnih treningov – če pogledamo malo naokoli, po komercialnih fitnesih in telovadnicah, vidimo da se mesečne cene gibljejo od 35 do 70€ odvisno od opcije – neomejen dostop, le dopoldan ali popoldan. Govorim o fitnesih v celjsko-savinjskem okolišu, prestolnica je lahko še nekoliko dražja. Če ne omenjam “crossfit” stil telovadnic, tam radi zaračunajo še dodatnih 20-30% cene, sploh če nosijo registrirano ime.

Precej jih govori o individualnem pristopu, a kaj to sploh pomeni?

Da na program namesto Janez Novak napiše Jože Novak? Namesto, da delaš s 5kg delaš s 6? Če počep zamenjamo z iztegom v kolenu? Za nas to pomeni program in izbor vaj narejen vam po meri, zanimanje za vse aspekte športa (tekme, treningi športa, prehrana, spanje) in življenja (odnosi, socializacija), ki vplivajo na končni rezultat. Prvo smo ljudje, potem smo športniki, trenerji ali karkoli tretjega. Hkrati pa to pomeni, da ta program ni vklesan v kamen, kot bi rekel Robi – “Papir prenese vse, človek pa malo manj!”, ampak vedno znova trener uporabi proces avtoregulacije. Avtoregulacija predstavlja prilagoditve okoliščinam – stopnji utrujenosti, morebitnim bolečinam, razporeditvi rednih treningov, številu dni pred tekmo, številu stresnih situacij obveznosti v življenju in tako naprej. S tem kratkim pogovorom vedno začnemo s treningom in z njim zagotovimo skladanje počutja posameznika (subjektivno)  z opazovanjem in meritvami (objektivno).

Trenirati sam ali s trenerjem?

Zakaj ne bi namesto, da plačuješ treninge in trenerja ‘prišparal’ in treniral sam? S tem želimo pojasniti razlike med lastnim treningom in treningom sam s pomočjo lasntega znanja, generičnih programov iz youtube-a in programov, ki krožijo med klubi/trenerji in ostalimi. Oboje je možnost in realna opcija. V ideanem svetu, bi vsi imeli na izbiro trenerja in vodenih treningov in ne bi bilo nobene dileme. A tu pride do različnih razlogov, zakaj temu ni tako – cena je gotovo eden izmed večjih.

Če moram odgovoriti iz prve bi rekel, da je naječja razlika v napredku. Če predvidevam, da vadeči zna kolikor toliko varno izvajati vaje, da si z njimi ne škoduje, potem je napredek glavni faktor, ki ustvarja razliko. V večini primerov bi vadeči (športniki ali rekreativci) od sebe zahtevali preveliko intenzivnost in prevelik volumen hkrati. Ti dve količini sta obratno sorazmerni, torej večja kot je ena, nižja je druga in obratno.

Podobno je s sprinti, ki trajajo po 30 sekund in več in imajo nepopolni odmor (torej razmerje 1:1 recimo) – to niso sprinti in to ni kvalitetno delo. Lahko treniraš sam, pridobiš nekaj mišične mase, postaneš močnejši – vse to se da, a po tistih začetnih “newbie gainsih” se zadeva počasi ustavi, ko ne napreduješ več toliko. Podobno je z rekreativnimi kolesarji ali tekači, ki začenjo svoj trening in vadbo in na začetku ogromno napredujejo (govorimo o minutah napredka) po sezoni, dveh ali treh pa se to počasi ustavi, stagnira ali še huje – celo pada. Kljub temu, da jim števec kaže, da so naredili največ kilometrov – mogoče je ravno tu problem.

Telo je bolj kompleksno kot princip – bolje je več, več delam, bolj napredujem!

Včasih je situacija takšna, da vadečim pomagamo že pri njihovem načrtu treninga, izbiri vaj, količini, načini izvedbe in se k nam oglasijo 1x na teden ali pa na 14 dni. Spet nekateri živijo daleč stran od naše fizične telovadnice in jim pri načrtu in izvedbi pomagamo preko spleta. Opcije je nešteto, vprašanje je le katero boš izkoristil ti?

Torej, v vsakem trenutku mora biti trener sposoben najti ustrezno rešitev in/ali alternativo (zamenjava vaj, znižanje volumna ali intenzivnosti,..). Hkrati mora trener ostati na “mapi” kaj je nek cilj za tisti trening, kaj želi, da vadeči ali športnik od konkretnega treninga odnese. V isto smer pelje več poti, a v vsakem trenutku moramo vedeti v katero smer želimo iti in spremljati, analizirati, če se pomikamo v želeno smer ali ne. Ta cikel se ponavlja vedno znova in znova.

Slika 1: Primer kratkega zapisa dnevna za enega izmed vadečih, vsak vadeči ima to zapisano za vsak trening. Včasih bolj podrobno, včasih manj.

Prva in najpomembnejša stvar na treningu je trener. On je tisti, ki ti lahko pomaga, nauči in ti ponudi nove možnosti. Proces mora potekati nekako tako:

    1. Učenje/Tehnika izvedbe vaj,
    2. Prilagoditev vašim ciljem/željam in preprosta pojasnitev zakaj se je trener odločil za izbrano pot oziroma način,
    3. Redno testiranje in preverjanje ali se treningi in napredke giblje v želeno smer,
    4. Samostojnost – vedno mora biti cilj, da vas nauči do te mere, da vi lahko zadeve izvajate tudi samostojno (morda ni 100% enako dobro, je pa vsaj 75%) in ne da vas “priklopi” nase in vas naredi odvisne

Še ena pomembna zadeva je izobrazba trenerja, gotovo pa to ni edino ali vse kar šteje. Velika verjetnost je, da nekdo z ustrezno izobrazbo zna in ve kako se stvarem streže, ni pa nujno. Bodite pozorni, če še posebej poudarja svojo izobrazbo, pogosto to ne pomeni manjko na kakšnem drugem področju. Lahko je nekdo z izkušnjami pridobil vrhunsko znanje, spet pa je pomembno, kje je to znanje pridobil in njegovo kritično ocenjevanje in filtriranje vsebin. Dandanes imamo na voljo enormno količino informacij, v večini pa so te vprašljive kvalitete.

Oprema 

V našem centru najdete precej različne opreme, ki je namenjena ne le treningom, temveč tudi testiranju. Od kontaktne plošče za merjenje skokov in eksplozivnih prvin, sprejemnikov za meritve sprintov,  LPT za meritve hitrosti dvigov, kBox za trening in meritve ekscentrične (in koncetrične) moči (P), na koncu koncev pa se najde tudi Tanita za merjenje telesne sestave.

Na spodnjem posnetku lahko pri 2:10 vidite primer kako izgleda telovadnica (“gym”) Real Madrida, kjer lahko vidite prej omenjene zadeve kot so LPT za hitrost dvigov, kBox, ipd. Torej imamo vse kar imajo veliki, glavni glagol pa ni imeti ampak uporabljati, testirati, izboljševati, kritično (realno) ocenjevati. Vedeti kaj se meri, kaj nas zanima, na kakšen način, je meritev veljavna, je ponovljiva. To so glavni aspekti meritev, ki jih pogosto vidimo, da jih marsikje naredijo “po domače”. Verjetno ne rabim pojasnjevati zakaj to ni smiselno in nima uporabne vrednosti?

Cilji

Še ena stvar, ki jo visoko vrednotimo so cilji. Jasno zapisani, merljivi, realni, a dosegljivi in vse ostalo kar spada zraven. Vzpostavili smo cel “zid” ciljev kjer vsi naši vadeči zapišejo svoje cilje oziroma cilje, ki jim jih postavimo mi. Cilji so lahko vezani na naše treninge, na športne treninge, na počutje in zmanjšanje bolečin/težav, na predstave na tekmah, v šoli, prehranski, spalna higiena, odnosi, ipd. Praktično karkoli in kjerkoli se posameznik želi izboljšati!

V ta namen ima vsak vadeči zapisane kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje. Kot sem zgoraj omenil so lahko vezani na trening pri nas, na šolo, odnose, prehrano, praktično na karkoli, kar ga bo naredilo boljšega. To je tudi naše glavno vodilo – biti boljši, kot si bil včeraj pa četudi je to za 1% (ali še manj). Marginalni odstotki se nabirajo in iz malega zraste veliko.

 

Slika 2: Primer lestvice odnosa vadečega (športnika) do treninga in drugih.

Baza podatkov

Še hiter vpogled v primer baze podatkov za skoke, kjer bomo skozi čas zgradili ogromno bazo podatkov različnih športnikov, vseh starosti, športov in spola. Na ta način lahko hitro vidimo kaj neke smernice pomenijo, kje se je cilj nahajati pri določeni starosti, ipd. Vse to z namenom, da športnik (vadeči) dobi tako poleg subjektivnega (njegov notranji občutek, občutek trenerja) tudi objektivni feedback glede na to kje se nahaja in kje bi želel biti. Kot vseskozi omenjamo, je fizična priprava le en kamenček v mozaiku športnika, ki pa je vitalnega pomena, da športnik sploh lahko tehnično in taktično pokaže vse kar zna. Torej ti rezultati niso edino pomembno, so pa ena dodatna informacija o športniku in o tem, kje še ima rezerve za svoj napredek in razvoj.

Slika 3: Del naše baze podatkov skokov.

Ali cena upraviči nakup?

Sedaj smo se na kratko osredotočili kaj vse trening pri nas vsebuje. Poglejte svoj primer in sami kritično ocenite kakšna je situacija tam. Se strinjam, 50€ na trening glede na naš cenik za slovenske razmere ni poceni, sploh dokler si zdrav. A, v večini se ljudje odločajo za semi-privat načine vadbe, ki ceno vadbe razpolovi (na 25€ ali še manj, če si še srednješolec/osnonovošolec). Ko pa se kaj zgodi in potrebujemo nujne intervencije, potem nas cena sploh ne zanima več. Kaj če bi lahko naredil vse, da se težave niti ne pojavijo? Treniral na varen in učinkovit način, kjer napreduješ vsak teden, mesec in iz leta v leto – tako objektivno kot subjektivno kot smo pokazali kako se spremlja. Potem ta cena hitro ni več tako visoka, da ne omenjam, da razen začetnih faz rehabilitacij stremimo k združevanju in smiselnem grupiranju športnikov v pare ali manjše skupine (3-4), sploh po tem, ko že znajo dovolj osnov, da jim lahko zaupamo, da zadevo izvedejo na kvalitetnem nivoju. O tem si lahko preberete tukaj, kjer so nazorno opisani koraki treninga in poti. Prednosti sodelovanja, tekmovanja in zanimivosti v skupini so že same po sebi dovolj, da je to v večini najboljša opcija. Poleg omenjenega pa je tudi cena občutno nižja (tudi do 50%). A znova, mi se to lahko gremo, ker je prostor namenjen le treningom s trenerjem, ni “open gyma” in je v času vašega treninga vse rezervirano za vas – vadeče.

Potek treningov

Najtežjih je gotovo prvih 10 ali 15 treningov, saj se pridobi precej informacij. Posvetimo se osnovam (tehniki) dvigov, metov, skokov, sprinta, ipd. To je pogosto mentalno naporno, telesno pa niti ne toliko. Še posebej ker pri nas (še vedno) prevladuje splošno prepričanje, da če športnik ni “ubit” in komaj hodi po treningu (lahko ožame majico), potem ni (dobro) treniral. In to ne bi moglo biti bolj zgrešeno razmišljanje. Če vadečim in staršem še lahko to oprostimo, gotovo tega ne morem trenerjem, ki v današnji dobi dostopa informacij ne želijo spremeniti svojega razmišljanja, niti se ne želijo izobraževati s pomočjo kvalitetnih virov ter očitno ne spremljajo svojih športnikov, saj je utrujen športnik nezmogljiv (počasen) športnik. Če pogledamo na primer elitne sprinterje, hitro opazimo, da pravzaprav trenirajo zelo malo, a so izjemno hitri. Šport ni crossfit in tisti, ki so tudi v tem najboljši se držijo zgoraj omenjenih načel.

Ko pa prebrodiš teh prvih 10 ali 20 treningov (odvisno od posameznika, starosti, izkušenj, gibalne inteligence, ipd.) pa se ti odpre povsem nov svet. Počasi začenjaš razumeti koncepte in filozofije fizične priprave, kako in od kje bo tvoj napredek sploh lahko prišel. Kako in zakaj boš sploh lahko bil hitrejši, skočil višje, ohranil visok nivo tehnične izvedbe tudi proti koncu tekme, ipd. V trenutku, ko športnik to spozna in ozavesti občutek tudi sam, potem se cel svet spremeni in takrat postaneš od tega “odvisen”. Dejansko dobiš vpogled in začutiš koliko rezerve še imaš in kaj vse še lahko storiš, da bi bil boljši na terenu.

Slika 4: Ne gre za samo dejanje ampak za znanje in izkušnje kaj (in kako) narediti. Vir: @VisualizeValue Instagram

Zaključek

Ne znam je niti opisati natančno, a glavna stvar, ki vam jo lahko ponudim(o) je mentalne narave – je nek zgled, da vse česar se lotiš v življenju od šole, kariere, odnosov, športa, ipd. skušaš delati maksimalno dobro. Nihče ni vedno na 100%, a že če si konstantno med 85-95%, si zagotovo na vrhunskem nivoju. Za napake in neuspehe pa prevzameš odgovornost in se zavedaš, da velika moč pomeni veliko odgovornost, ne le veliko “benefitov” in pravic.

Tistim, ki so z nami pomagamo in ponudimo vse svoje znanje in resorse. Povežemo jih z ljudmi, ki mislimo, da bi jim lahko pomagali, na koncu pa je na vsakemu posamezniku – kaj bo od tega udejanjil in izkoristil. Zato za zaključek o ceni treninga – za nekoga je 1€ na trening preveč, ker ne izkoristi, za drugega pa 50€ premalo za vse kar s tem pridobi!

Za nekoga je 1€ na trening preveč, ker ne izkoristi, za drugega pa 50€ premalo za vse kar s tem pridobi!

Domen Bremec